STA novice / Koalicija in opozicija glede predvidenih investicij v vojsko ostajata vsaksebi

Po slabih treh urah postopkovnih zapletov so članice in člani odbora za obrambo prešli na vsebinsko razpravo o predlogu zakona o investicijah v Slovensko vojsko, ki predvideva 780 milijonov evrov investicij v vojsko v prihodnjih šestih letih. O tem odbor danes razpravlja že slabih sedem ur.

Minister za obrambo Matej Tonin je med drugim poudaril, da je od tega predloga zakona odvisno dolgoročno preživetje Slovenske vojske. Med predvidene investicije so po njegovih besedah uvrstili tiste, ki so resnično nujne, med drugim tudi osebno opremo vojakov in posodobitev infrastrukture oz. vojašnic.

"Če vojsko želimo imeti, jo je treba primerno opremiti," je poudaril minister in dodal, da je predlog tudi medresorsko usklajen. Obenem pa je zavrnil očitke, da vlada namerava izdatno vlagati v vojsko na račun vlaganja v zdravstvo. Kot je poudaril Tonin, ne gre za vlaganje v vojsko namesto v zdravje, pač pa v oboje. Spomnil je, da je ravno obrambni resor v kriznih letih plačal najvišjo ceno.

Načelnik Generalštaba Slovenske vojske Robert Glavaš je potrdil, da investicij v Slovensko vojsko zadnjih 12 let praktično ni bilo - ne v opremo ne v infrastrukturo ne v kader. Kot načelniku generalštaba je za takšne investicije gotovo zainteresiran, saj je le tako mogoče še izvajati naloge, opredeljene v strateških dokumentih, obenem pa še izboljšati podobo vojske v javnosti.

Do predvidenih investicij so zlasti kritični v Levici. Poslanec Miha Kordiš je večkrat opozoril, da tu ni govora o Slovenski vojski, pač pa o nabavi orožja, namenjenega zavezništvu Nato. Njegov poslanski kolega Primož Siter je opominjal na krizo v zdravstvu in v domovih za starejše občane, kamor bi bilo po njegovem mnenju bistveno bolj smiselno investirati.

Poslanec SAB Marko Bandelli pa je bil kritičen do poteze vlade, ki je v rebalansu proračuna vojski vzela več kot 30 milijonov evrov, s posebnim zakonom pa ji zdaj želi nameniti več kot 100 milijonov evrov vsako leto. S takšnim zakonom bi v prihodnjih letih za kar 780 milijonov evrov "obremenili državljane", je pojasnil. Samo Bevk iz SD pa je dejal, da se potreb po modernizaciji Slovenske vojske zaveda, vendar pa je do predloga zadržan, tudi zaradi krize z epidemijo.

Nasprotno so v koaliciji zagotavljali, da ni dilema zdravstvo ali varnostni sistem. Andrej Černigoj iz NSi je zagotovil, da bo vlada poskrbela za eno in za drugo. Poslanec SDS Branko Grims pa je dodal, da je investicija v varnost hkrati razvojna investicija. Slovenija vojsko po besedah Grimsa potrebuje zaradi svojega razvoja, zaradi svoje varnosti, zato, da se ljudje počutijo varne. Boji pa se, da niti predvidena sredstva še ne bodo zadoščala.

Gregor Perič iz SMC je opozoril, da se je varnostno področje v zadnjih letih sistematično zanemarjalo, in se vprašal, komu je v interesu, da so te strukture šibke. Poudaril je, da si ne želi živeti v državi, kjer temu področju ne bi dajali zadostnega poudarka, in napovedal, da bodo v SMC predlog podprli.

V skladu z vladnim predlogom bi država v petih letih za vojsko namenila 780 milijonov evrov, od tega večino za nabave oklepnih vozil in za vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine, načrtovan pa je tudi nakup letala in dveh helikopterjev. DZ je junija že opravil splošno razpravo o predlogu, v Levici pa so v zvezi z njim predlagali posvetovalni referendum.