STA novice / Informacijski pooblaščenec in Akos različno o pristojnostih glede nadzora nad obveščanjem s sms-sporočili

Nekatere Slovenke in Slovence je v četrtek presenetilo sms-sporočilo, s katerim jih Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) vabi k prenosu aplikacije #OstaniZdrav. NIJZ je namreč k sodelovanju povabil vse slovenske mobilne operaterje, nekateri pa so svojim uporabnikom že poslali kratko sporočilo.

Pri Informacijskem pooblaščencu so spomnili, da splošna uredba o varstvu podatkov določa pravne podlage, na podlagi katerih lahko upravljavec osebnih podatkov te zakonito obdeluje, med drugim lahko podlago za obdelavo določa specialna zakonodaja. Na področju storitev elektronskih komunikacij, ki jih izvajajo operaterji elektronskih komunikacij, je to zakon o elektronskih komunikacijah.

Ta operaterjem postavlja omejitve glede dopustne obdelave osebnih podatkov pri zagotavljanju storitev, na primer glede namenov, za katere lahko obdelujejo podatke svojih naročnikov in kdaj lahko pošiljajo nenaročene komunikacije, so pojasnili pri Informacijskem pooblaščencu.

Omenjeni zakon po navedbah Informacijskega pooblaščenca sicer neposredno in izrecno ne opredeljuje možnosti za tako obveščanje s sms-sporočili, ki bi ga izvedel operater prostovoljno na pobudo NIJZ.

Kot so navedli, nadzor nad zakonom o elektronskih komunikacijah sodi v pristojnost Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos), zato Informacijski pooblaščenec ni pristojen za interpretacijo in za izvajanje nadzora nad določbami ter o zadevi dokončno ne sme presojati. Po informacijah pooblaščenca do prenosa številk na NIJZ ni prišlo, ampak sporočila pošilja vsak operater sam.

Tudi iz Akosa so sporočili, da neželeno komunikacijo preko komunikacijskih sistemov ureja 158. člen zakona o elektronskih komunikacijah. "Navedeni člen ureja pošiljanje (komercialnih) sporočil samo za namene neposrednega trženja, kamor pa ni mogoče uvrstiti obveščanja prebivalstva v zvezi z obstojem in možnostjo uporabe brezplačne mobilne aplikacije, ki jo uvaja vlada z namenom varovanja zdravja njenih državljanov," so prepričani.

Po mnenju agencije takšno obveščanje o obstoju tovrstne aplikacije ne sodi v pravni okvir, ki ga ureja omenjeni člen, saj po vsebini ne gre za neposredno trženje, za katerega bi bilo zahtevano uporabnikovo predhodno soglasje.

Na Akosu so ob tem še dodali, da lahko državljani sum zlorabe osebnih podatkov s strani NIJZ ali drugih institucij podajo na Informacijskega pooblaščenca, ki je v Sloveniji pristojen za področje varstva osebnih podatkov.