STA novice / Revizorji pozivajo k bolj ciljno usmerjenim brezplačnim pravicam v sistemu trgovanja z izpusti

Načeloma se v okviru sistema ETS določi cena za izpuste ogljika in pravice do izpustov se ponujajo na dražbi. Brezplačnih je 40 odstotkov vseh razpoložljivih pravic v okviru sistema ETS. S tem se podjetja EU odvrača od preselitve dejavnosti v nečlanice EU z nižjimi okoljskimi standardi, saj bi se s preselitvijo zmanjšale naložbe v EU in povečali svetovni izpusti.

Revizorji so preučili, ali je bila brezplačna dodelitev pravic uspešno uporabljena za posodobitev proizvodnje električne energije, ali je bila dodelitev dovolj ciljno usmerjena za zagotovitev spodbud za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov ter ali so brezplačne dodelitve prispevale k povečanju izpustov.

"Brezplačne pravice bi morale biti ciljno usmerjene v industrijske sektorje, ki najtežje prenesejo stroške ogljika na potrošnike. Vendar ni tako," je poudaril Jereb. "Če dodelitev brezplačnih pravic ne bo bolj ciljno usmerjena, EU ne bo mogla v celoti izkoristiti prednosti, ki jih lahko ima sistem ETS za razogljičenje in javne finance," je še opozoril.

Revizorji so ugotovili, da so energetski sektorji, ki so prejeli brezplačne pravice za naložbe v posodobitev, znatno počasneje napredovali pri razogljičenju kot tisti v drugih članicah. Naložbe so pogosto uporabili za izboljšanje obstoječih termoelektrarn na lignit in črni premog, ne pa za prehod na manj onesnažujoča goriva, zlasti v Bolgariji, na Češkem, Poljskem in v Romuniji.

Brezplačne dodelitve se bodo do leta 2030 postopno odpravile, razen za sektorje, ki štejejo za izpostavljene tveganju selitve virov CO2, za katere se ne bodo zmanjšale. Revizorji so Evropski komisiji priporočili, naj ciljno usmeri brezplačne pravice na podlagi izpostavljenosti različnim stopnjam tveganja.

Na računskem sodišču ob tem izpostavljajo, da sektor letalstva prejema brezplačne pravice, čeprav lahko stroške ogljika prenese na stranke. Opozarjajo, da bi se tako utegnil podpreti ogljično intenziven letalski promet na škodo železniškega.

Sistem ETS je bil vzpostavljen leta 2005. V prvih dveh fazah sistema v obdobju 2005-2012 so bile skoraj vse pravice dodeljene brezplačno in število dodeljenih pravic je bilo večje od količine, potrebne za pokritje dejanskih izpustov. Presežek pravic se je postopoma povečeval. V tretji fazi v obdobju 2013-2020 je bila ta sistemska presežna dodelitev v glavnem odpravljena.

Med letoma 2013 in 2020 je bilo brezplačno dodeljenih več kot 6,66 milijarde pravic. Cena pravic se je povečala z manj kot treh evrov na približno 25 evrov za tono izpuščenih izpustov ekvivalenta CO2. Članice so med letoma 2012 in 2019 prejele 42 milijard evrov dražbenih prejemkov. Četrta faza sistema ETS se bo izvajala med letoma 2021 in 2030.

Na podlagi sistema ETS se sicer načrtuje tudi eden od novih lastnih virov za polnjenje evropskega proračuna, s katerimi naj bi unija v prihodnjih desetletjih odplačala dolg v okviru sklada za okrevanje Evrope po pandemiji novega koronavirusa. Za sklad je predvidenih 750 milijard evrov, od tega za 390 milijard nepovratnih sredstev in za 360 milijard posojil.