STA novice / Po odločbi Informacijskega pooblaščenca mora DZ Teršku posredovati kopije neveljavnih glasovnic

Teršek je odločbo informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik z datumom 3. september danes objavil na Facebooku. Kot izhaja iz objave, je Teršek teden dni po glasovanju v DZ na slednjega naslovil zahtevo za posredovanje elektronske kopije neveljavnih glasovnic.

A je DZ njegovo zahtevo zavrnil z navedbo, da ne gre za informacije javnega značaja in da se tajnost glasovanja nanaša na celoten postopek glasovanja. V DZ so ocenili tudi, da bi razkritje glasovnic pomenilo nedopusten pritisk na poslance v celoti.

Na odločitev DZ je Teršek vložil pritožbo, ki jo je DZ v reševanje odstopil Informacijskemu pooblaščencu. Ta je ocenil, da so izpolnjeni vsi kriteriji, da glasovnice poslancev, ki so nastale v postopku volitev sodnika ustavnega sodišča, predstavljajo informacijo javnega značaja.

Informacijski pooblaščenec meni, da Terškova zahteva v ničemer ne poseže v tajnost glasovanja, v svobodno opredelitev poslancev in v njihovo nevezanost na kakršna koli navodila. Izpostavlja še, da so javne tudi glasovnice ostalih volitev v Sloveniji, kjer prav tako velja načelo tajnosti glasovanja.

Informacijski pooblaščenec je, kot piše, na ogledu "in camera" 27. avgusta vpogledal v glasovnice, ki so predmet presoje v tem postopku, in ugotovil, da nobena od glasovnic ni imensko podpisana. Glasovnic tako ni mogoče identificirati na način, da bi bilo razvidno, kateri od poslancev oz. poslank je glasoval neveljavno.

Z razkritjem neveljavnih glasovnic torej ne bo poseženo v pravico do svobodne opredelitve poslancev na glasovanju, ki je že končano. Prav tako ne bo za nazaj razkrito, kako so posamezni poslanci glasovali, saj iz zahtevanih dokumentov ne izhaja, kako je glasoval posamezni poslanec, ugotavlja pooblaščenec.

DZ je dolžan Teršku v 31 dneh od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati kopije neveljavnih glasovnic. Teršek pa, kot je zapisal na Facebooku, predvideva, da DZ kopij "skoraj zagotovo" ne bo poslal.

Teršek se je sicer obrnil tudi na ustavno sodišče. Predlagal je, naj ugotovi protiustavnost določb poslovnika DZ o tajnem glasovanju, razveljavi glasovanje o njegovi kandidaturi za ustavnega sodnika in DZ naloži, da o njem ponovno glasuje. A je kasneje od ustavne pritožbe odstopil, saj je ocenil, da je ostalo premalo časa, da bi ustavno sodišče odločilo o njegovi pritožbi še pred potekom roka za zbiranje kandidatur za ustavnega sodnika, kandidatom pa ne želi postopkovno oteževati kandidatur.

Eden od razlogov, da se je Teršek obrnil na ustavno sodišče, so prav neveljavne glasovnice. Prepričan namreč je, da se poslanci k takšnemu načinu glasovanja ne smejo zatekati, pač pa se morajo opredeliti bodisi za bodisi proti. Kot drugo bistveno neskladnost poslovnika DZ z ustavo je izpostavil odsotnost varovalke, da bi bilo glasovanje, ki je formalno opredeljeno kot tajno, tudi dejansko tajno.

Na ponovni poziv predsednika republike Boruta Pahorja za zbiranje predlogov možnih kandidatov za prosto mesto ustavnega sodnika je sicer prispelo pet predlogov. Pahor pa bo prve posvete z vodji poslanskih skupin opravil konec septembra.