STA novice / Vlada predlaga dodatno povečanje povprečnine, letos na 624 in prihodnje leto na dobrih 628 evrov

Vlada je že aprila letos predlagala dvig višine povprečnine s takratnih 589,11 evra na 623,96 evra, to je znesek, ki je bil dogovorjen s koalicijsko pogodbo. Tako bodo občine že v letošnjem letu prejele kar 73 milijonov evrov več sredstev od načrtovanih. To hkrati pomeni tudi dvig nepovratnih sredstev za sofinanciranje občinskih investicij na 51 milijonov evrov.

Za leto 2021 bo vlada kljub epidemiji spoštovala koalicijsko pogodbo in tako predlagala dvig povprečnine na 628,20 evra, kar pomeni, da jo v primerjavi z letošnjim letom povečujejo še za dobre štiri evre. Tako vlada za leto 2021 predlaga za skoraj 40 evrov višjo povprečnino od trenutno veljavne.

Delovna skupina je obravnavala tudi napredek pri postopku sprejemanja predloga zakona o finančni razbremenitvi občin, ki ga bo DZ prvič obravnaval že na oktobrski seji. Po predlogu zakona bi država prevzela plačilo zdravstvenega zavarovanja brezposelnih, financiranje družinskega pomočnika in mrliško pregledne službe.

S tem bodo občine finančno razbremenjene za 31 milijonov evrov na letni ravni. Hkrati bi z zakonom omogočili sofinanciranje občin z romskim svetnikom, letno bi 20 občinam pripadlo dodatnih 4,7 milijona evrov. Poleg tega naj bi predlog zakona skrajšal prehodno obdobje za sofinanciranje občinskih investicij, država pa naj bi tudi zagotavljala sredstva za subvencioniranje neprofitnih najemnin.

Na seji so obravnavali tudi delovanje skupnih občinskih uprav kot eno najpomembnejših oblik medobčinskega sodelovanja. Za njihovo financiranje bo ministrstvo do konca leta izplačalo 6,1 milijona evrov sredstev.

Državni sekretar Peter Geršak pa je na seji predstavil razpis Pametna mesta in skupnosti, ki bo predvidoma objavljen konec novembra. Vrednost razpisa bo znašala 16 milijonov evrov, sofinanciranje pa bo predvidoma 80-odstotno.

Predstavnike združenj občin je minister Boštjan Koritnik seznanil s osnutkom sprememb zakona o lokalnih volitvah glede na odločbo ustavnega sodišča, na podlagi katere mora ustrezno urediti varstvo volilne pravice. Spremembe se nanašajo predvsem na ureditev postopka odločanja o pritožbah in ureditev postopka sodnega varstva volilne pravice, imenovanje sodnikov za predsednike občinskih volilnih komisij, pluralno sestavo občinskih volilnih organov in nezdružljivost članstva v volilni organih s kandidaturo na volitvah.