STA novice / Še ta teden v DZ predlog proračunov za prihodnji dve leti

DZ je moral proračunske načrte za leto 2020 spreminjati zaradi izbruha epidemije covida-19 letos spomladi, visokih stroškov za blažitev posledic za prebivalstvo in gospodarstvo, ki jih je zahtevala, ter občutne ohladitve gospodarske aktivnosti, ki je sledila. Po novem je za letos predviden proračunski primanjkljaj v višini rekordnih 4,2 milijarde evrov.

Letos bodo tako lahko vsi proračunski porabniki skupaj porabili 13,4 milijarde evrov, kar je tri milijarde evrov več od dosedanjih načrtov, medtem ko se bodo proračunski prihodki ustavili pri 9,2 milijarde evrov. "Verjamem, da bomo v skladu s temi predvidevanji lahko leto tudi zaključili," je prejšnji teden ob sprejemanju rebalansa v DZ dejal premier Janez Janša. Dodal je, da so bolj pod vprašajem naslednja leta, saj nihče ne ve, "koliko časa bo ta izziv koronavirusa trajal".

Za leto 2021 je DZ proračun sprejel že novembra lani, ko je za vse proračunske uporabnike skupaj predvidel 10,45 milijarde evrov porabe, medtem ko naj bi se v državno blagajno steklo 11,11 milijarde evrov, največ doslej. V skladu s poslovnikom državnega zbora mora vlada morebitne spremembe teh načrtov poslancem predlagati najpozneje do 1. oktobra, ko je tudi rok za vložitev predloga proračuna za leto 2022.

Vlada ima torej časa za pripravo predloga proračunov za prihodnji dve leti še do četrtka in na finančnem ministrstvu pravijo, da bo rok spoštovala. "Priprava predloga sprememb državnega proračuna za leto 2021 in predloga državnega proračuna za leto 2022 še poteka. Vlada ga bo DZ posredovala v zakonskem roku, to je do 1. oktobra," so sporočili.

Podrobnosti na ministrstvu ne razkrivajo. Prav tako še ni znano, ali nameravajo hkrati z novimi proračunskimi načrti predlagati tudi nove spremembe odloka o okviru za pripravo proračunov javnih blagajn, v v katerem se za tri leta vnaprej začrta med drugim tudi najvišji dovoljeni obseg porabe državnega proračuna.

Za zdaj tako ostaja v veljavi odlok, po katerem ima lahko državni proračun v letu 2021 za skupaj največ 10,45 milijarde evrov odhodkov, v letu pozneje pa se lahko ta številka dodatno zviša na 10,70 milijarde evrov.

Usmeritve za pripravo predloga sprememb proračuna za leto 2021 in predloga proračuna za leto 2022 je vlada sprejela konec julija. Takrat je sicer pričakovati postopno okrevanje gospodarstva, ker pa še ne bo na ravni pred epidemiološko krizo, mora biti temu ustrezen tudi pristop k pripravi obeh dokumentov, je tedaj sporočila.

Analitiki po občutnem upadu obsega bruto domačega proizvoda (BDP) v letošnjem letu za prihodnje leto res napovedujejo vnovično okrevanje. Kot je v pred kratkim objavljeni jesenski napovedi zapisal Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, naj bi gospodarska rast v letu 2021 dosegla 5,1 odstotka in nato leta 2022 3,7 odstotka. Letos se bo BDP države po teh napovedih skrčil za 6,7 odstotka.

K okrevanju naj bi pomembno prispevala tudi evropska sredstva, ki jih bo Slovenija deležna iz poleti izpogajanega večletnega finančnega okvira EU. V prihodnjih sedmih letih naj bi bila deležna več kot 10 milijard evrov evropskega denarja, nameniti pa ga namerava predvsem za investicije. "Ta evropska sredstva zagotavljajo predvsem to, da se z njimi lahko financirajo reforme, ki so nujno potrebne tako na zdravstvenem kot pokojninskem področju, ter tudi investicije predvsem v infrastrukturo in energetiko," pravi finančni minister Andrej Šircelj.

Vlada je medtem že začrtala tudi prednostne naloge, ki jih bo zasledovala pri pripravi predloga proračunov za prihodnji dve leti. Med njimi je izpostavila reforme in investicije na področju socialne in pokojninske zakonodaje, izboljšanje učinkovitosti v šolstvu in znanosti, sistemske ukrepe na področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe ter investicije, ki bodo pripomogle k okrevanju in gospodarski rasti, odpiranju delovnih mest, produktivnosti ter okoljski in energetski politiki.

Pri tem ne bo spregledala niti lokalne samouprave. Potem ko je že aprila predlagala dvig povprečnine za leto 2020 s takratnih 589,11 evra na 623,96 evra, namerava s spremembami proračuna za leto 2021 ta znesek kljub epidemiji zvišati še za dobre štiri evre. Na današnji seji delovne skupine za lokalno samoupravo je minister za javno upravo Boštjan Koritnik omenil številko 628,20 evra na prebivalca.