STA novice / V DNS za jasne kriterije pri dostopu do informacij v kazenskih in sodnih postopkih

Delovna skupina, v kateri naj bodo predstavniki novinarjev, urada informacijskega pooblaščenca, tožilstev in sodišč, naj razjasni dileme v odnosu zakona o dostopu do informacij javnega značaja do procesnih zakonov, so predlagali v javnem pismu ob svetovnem dnevu pravice vedeti, ki je bil v ponedeljek.

Novinarji in javnost, ki so informacije o vseh postopkih na tožilstvih in sodiščih pridobivali na podlagi zahteve po informacijah javnega značaja, od maja nimajo več pravne podlage za dostop do vpogleda v tožilske in sodne spise. Vrhovno sodišče je namreč tedaj s sodbo odločilo, da imajo dostop do vpogleda v te spise le še upravičenci po zakonih, ki določajo to področje, so spomnili v društvu.

Prepričani so, da so sodišča in tožilstva ne glede na svojo avtonomnost in samostojnost zavezana k posredovanju informacij javnega značaja. Glede na to menijo, da gre za zlorabo sodbe, ki že sama po sebi pomeni odmik od dolgoletne dotedanje prakse. Prav tako se odmika od že sprejetega stališča vrhovnega sodišča, ki ga je zavzelo v zvezi z vprašanjem, ali so procesni predpisi v odnosu do zakona o dostopu do informacij javnega značaja specialni, če gre za dostop do informacij javnega značaja.

Ko tožilstvo ali sodišče zavrne zahtevo za vpogled oziroma dostop do dokumentov iz kazenskega ali sodnega spisa po procesnih zakonih, pritožba na informacijskega pooblaščenca sploh ni mogoča, saj ne gre za postopek po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Tako pooblaščenec v tem postopku ni pristojen in ni pritožbeni organ, navajajo v društvu.

Ob tem svarijo, da se zavračanje dostopa do informacij javnega značaja s sklicevanjem na omenjeno sodbo vrhovnega sodišča iz specialne zakonodaje s področja pravosodja lahko razširi na vse specialne predpise, ki urejajo ne le vpoglede v spise, ampak tudi vsakršne informacije v povezavi s postopkom. Takšni so denimo zakoni o zavarovalništvu, o bančništvu in o Banki Slovenije. Ti zadevajo institucije, ki so se že do zdaj upirale posredovanju informacij, so opomnili na društvu.

Po njihovi oceni bi bile tako izničene vse pridobitve na področju dostopa državljanov do zanje pomembnih javnih informacij in dokumentov. Nadzor nad zakonitostjo delovanja državnih organov in nad transparentno porabo javnega denarja bi bil občutno otežen, so prepričani.