STA novice / Obseg dela in opravljenih nalog Sodnega sveta v letu 2019 v opaznem porastu

V Sodnem svetu opazno povečanje opravljenih nalog pripisujejo povečanemu obsegu pristojnosti pa tudi povečanemu številu zadev, ki jih obravnavajo.

Leta 2019 je na primer Sodni svet zaključil največ razpisov za sodniška mesta v zadnjih petih letih. Teh je bilo kar 144 odstotkov več kot leto prej. Na razpise je bilo prijavljenih 515 kandidatov, kar je 104 odstotke več kot leto prej, posledično je naraslo število razgovorov s kandidati, ki jih je bilo 138 oziroma za 52 odstotkov več kot leta 2018.

V letu 2019 je Sodni svet sprejel tudi za 125 odstotkov več odločitev glede predlogov za napredovanje sodnikov, za 100 odstotkov več zahtev za obravnavo pred disciplinskim sodiščem in za 133 odstotkov več pobud za izrek disciplinske sankcije.

V letu 2019 Sodni svet ni podal nobenega predloga DZ za razrešitev sodnika, prav tako ni prejel nobenega obvestila o izreku pravnomočne obsodilne sodbe zoper sodnika zaradi naklepno storjenega kaznivega dejanja z zlorabo sodniške funkcije. Se je pa 14 sodnikov upokojilo, pet pa se jih je odpovedalo sodniški službi.

Podatki kažejo, da se Sodni svet razvija in svoje poslanstvo izpolnjuje zelo uspešno in prizadevno, zlasti če se upošteva, da je članstvo v vseh delovnih telesih Sodnega sveta neprofesionalno in da ima Sodni svet minimalen kadrovski okvir podpornega strokovno in administrativno-tehničnega kadra, ob tem ugotavljajo v Sodnem svetu.

Tudi predsednik Sodnega sveta Erik Kerševan meni, da so podatki o delu v lanskem letu v marsičem vzpodbudni in govorijo sami zase, a hkrati tudi opozarja na potrebo po nekaterih spremembah.

Najprej bo treba po njegovem prepričanju pristopiti k drugačnemu urejanju položaja sodnika, predvsem z jasno ločitvijo sodniške funkcije od drugih političnih funkcij - tako v javnem razumevanju kot tudi v zakonski ureditvi njegovega položaja, plačila za delo in kariernih možnosti, navaja v poročilu. Sodnik po njegovem mnenju ne sme biti več napačno razumljen in opredeljen kot funkcionar, katerega prva in glavna naloga je izvajanje oblasti. Sodnik mora biti razumljen in prepoznan le kot sodnik, je zapisal.

Sodstvo bi bilo treba po njegovem mnenju tudi razbremeni vseh nalog, ki jih v primerljivih članicah EU opravljajo drugi organi, kot so odločanje o sodnih taksah, brezplačni pravni pomoči in podobno. Sodnike bi motali razbremeniti tudi vseh sodniških opravil, ki niso sojenje v sporih, kot je na primer izračun višine prisojenih stroškov postopka.

Glede samega Sodnega sveta pa je opozoril, da bi potreboval kadrovsko in finančno okrepitev.