Navigacija
Portal TFL

STA novice / Regulatorske agencije kritične do predvidene združitve (zbirno)

ponedeljek, 5.10.2020

Ljubljana, 05. oktobra (STA) - Regulatorji so kritični do predloga zakona, po katerem bi jih združili v dve agenciji, katerih vodstvi bi imenovala vlada. Med drugim opozarjajo na nujnost zagotovitve neodvisnega delovanja, kar zahtevajo tudi evropske direktive. Agenciji za civilno letalstvo in za železniški promet poudarjata tudi, da njune naloge niso povezane z delovanjem trga.

Predlog zakona o Javni agenciji RS za trg in potrošnike in Javni agenciji RS za finančne trge - ki je bil do danes v medresorski obravnavi, agencije, ki jih zadeva, pa so ga prejele v četrtek in imele en dan za pripravo pripomb - predvideva združitev Agencije za energijo, Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos), Javne agencije RS za varstvo konkurence (AVK), Javne agencije RS za varnost prometa, Javne agencije za civilno letalstvo RS in Javne agencije za železniški promet RS (AŽP) v novo Javno agencijo RS za trg in potrošnike. Na to agencijo bi se prenesle tudi nekatere naloge s področja varstva potrošnikov, ki jih sedaj opravlja gospodarsko ministrstvo.

Poleg tega bi Agencijo za zavarovalni nadzor (AZN) in Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) združili v novo Javno agencijo RS za finančne trge.

Vodstvi obeh novoustanovljenih agencij bi imenovala vlada.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je pripravilo predlog, spremembe utemeljuje z načrtovano debirokratizacijo in racionalizacijo številnih procesov. "V luči debirokratizacije kot enega ključnih ciljev vlade potekajo tudi aktivnosti v zvezi z morebitnim povezovanjem nekaterih regulatornih organov. Trenutno je v teku medresorsko usklajevanje in analiza učinkov sinergij poenotenega izvajanja nalog regulatornih organov ter s tem večje učinkovitosti ter fleksibilnosti," so STA danes povedali na ministrstvu.

Pričakujejo, da bo usklajevanje potekalo "v duhu iskanja soglasja za pozitivne spremembe, ki bodo olajšale in racionalizirale številne procese, pomembne tako za gospodarstvo kot tudi za druge družbene segmente in navsezadnje tudi državljane".

V agencijah, ki jih zadeva predlog zakona, in tudi v večjem delu opozicije so do predlaganih sprememb kritični.

AVK predlogu zakona "odločno nasprotuje" in meni, da je v nasprotju z vsemi demokratičnimi normami in predpisi, ki veljajo v Sloveniji - resolucija o normativni dejavnosti, poslovnik DZ in poslovnik vlade -, pa tudi z direktivo EU o krepitvi vloge organov držav članic, pristojnih za konkurenco, da bodo učinkoviteje uveljavljali pravila konkurence, in o zagotavljanju pravilnega delovanja notranjega trga, ki jo mora Slovenija prenesti v svoj pravni red. "V skladu s predlogom zakona se namreč bistveno zmanjšuje neodvisnost in samostojnost agencije, kar je izrecno v nasprotju z zgoraj omenjeno direktivo," so zapisali v odzivu.

Akos ocenjuje, da predlog ni usklajen z več evropskimi direktivami, predvsem v smislu zagotavljanja neodvisnega delovanja agencije kot regulatornega organa. Kot je v izjavi za medije danes v Ljubljani dejala direktorica Akosa Tanja Muha, poleg tega na področju elektronskih komunikacij okvirna direktiva in direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah celo prepoveduje, da bi se v času mandata direktorja spreminjalo pogoje oz. da se mandat prekine zaradi organizacijske spremembe. Muha tudi opozarja, da bi bilo združevanje dolgotrajno, kar bi ohromilo delovanje regulatorja. Akos je po njenih besedah sicer s petimi vsebinskimi področji - telekomunikacije, železnice, pošta, elektronski mediji in upravljanje z radiofrekvenčnim spektrom - že sedaj eden največjih regulatorjev v Evropi.

Agencija za energijo meni, da bi bila v nasprotju z evropskim pravom in za energetski trg kot tudi za odjemalce ne bi prinesla koristi. Kot je za STA ocenila direktorica Agencije za energijo Duška Godina, predlog ne vsebuje analiz, ki bi dokazovale smotrnost oz. nujnost takšnega združevanja. Združevanje tako obsežnih in po vsebini nezdružljivih področij bi lahko povzročilo dodatne stroške in daljše postopke, je menila. Izpostavila je namen evropskih direktiv, da mora regulator s svojim nepristranskim delovanjem in neodvisno od kakršnihkoli političnih ali zasebnih interesov uravnavati interese vseh deležnikov na trgu. Predlagano združevanje pa bi pomenilo zmanjševanje stopnje neodvisnosti oz. bi bile - npr. glede imenovanja vodstva - celo v nasprotju z evropskim pravom.

Agencija za civilno letalstvo ocenjuje, da predlaga združitev v principu krši mednarodnopravno vzpostavljeni sistem, ki gradi varnost civilnega letalstva na temelju kompetentnega pristojnega organa. Opozorili so med drugim na evropsko direktivo, po kateri morajo države zagotoviti, da njihov nacionalni organ neodvisno sprejema strokovne odločitve in ima ustrezne kadre. Poudarili so tudi, da vsebine, ki bi se združile pod enotno agencijo, niso kompatibilne s pristojnostmi agencije za civilno letalstvo, saj želi predlog zakona urediti področje varstva potrošnikov in trga. Poleg tega ima vpliv urejanja področja varstva potrošnikov in trga za posledico negativen vpliv na zagotavljanje letalske varnosti, ki je ključnega pomena.

AŽP poudarja, da je bila ustanovljena na podlagi pravega reda EU z neposrednim nadzorom Evropske železniške agencije kot varnostni, licenčni, certifikacijski ter inšpekcijski in prekrškovni organ na železniškem področju. "Vsa omenjena področja so povezana z ustvarjanjem pogojev za zagotovitev varnosti v železniškem prometu, kar ni povezano z urejanjem tržnih razmer... AŽP ni regulatorni organ na področju železniškega prometa," so poudarili. Kljub temu so presojali predlog zakona in "iz namena nismo mogli razbrati pozitivnih učinkov združevanja".

V ATVP menijo, da je odločitev o združevanju z AZN, politična in nanjo nimajo vpliva, gre pa po njihovem za pomembno odločitev, ki zahteva širši konsenz in mnenje stroke. Med drugim opozarjajo, da mora biti regulator kapitalskega trga samostojen in neodvisen organ, a ne zgolj na papirju. Na to so Slovenijo večkrat opozorile mednarodne institucije. Po predlogu zakona pa bi vlada imenovala upravo in svet agencije. Sedaj direktorja obeh agencij in tudi člane sveta imenuje DZ. ATVP se ne financira iz proračuna, ampak iz taks in nadomestil zavezancev za nadzor. Nadzor nad porabo sredstev se izvaja prek vlade, DZ in računskega sodišča, dodatno omejevanje bi bilo nepotrebno in bi zmanjšalo neodvisnost regulatorja, so opozorili.

V opozicijskih strankah LMŠ, SD, Levica in SAB so ponovili nasprotovanje vladni nameri o združitvi regulatorjev pod dve agenciji. Enotni so, da gre pri tem za poskus političnega prevzema neodvisnih institucij in nastajanje avtokratskega nadzornega sistema. Kot so poudarili, bodo storili vse, da to preprečijo.

Vse od prisege nove vlade do danes po oceni predsednika LMŠ Marjana Šarca spremljamo vladno podrejanje institucij in njeno prizadevanje, da bi prevzela nadzor v nadzornih institucijah ter tako preprečila preiskave zoper njo in nasprotna mnenja. Evropska poslanca LMŠ Klemen Grošelj in Irena Joveva sta v odzivu zapisala, da ima predlog očitno povsem druge cilje od javno predstavljenih. "Nikakor ne gre za preoblikovanje po nizozemskem modelu ali za debirokratizacijo, kaj šele za premišljeno, strateško odločitev, temveč za še enega v vrsti kadrovskih cunamijev," sta menila.

Voditeljica SD Tanja Fajon se je strinjala, da gre za poskus še zadnjega političnega prevzema neodvisnih institucij pod krinko debirokratizacije. "Ne bi me presenetilo, če bi Janez Janša skušal razpustiti tudi DZ," je bila ostra. Državljanke in državljane je pozvala, naj bodo glasni, saj gre za njihove pravice. Gre namreč za edine neodvisne regulatorje in politični vplivi nanje pomenijo konec pravne države in demokracije. Izpostavila je tudi pričakovanje na oster odziv Evropske komisije.

Da za kuliso koronske krize vlada počne vse kaj drugega, kot se sooča z epidemijo, je poudaril koordinator Levice Luka Mesec. Med drugim si želi podrediti osem ključnih regulatorjev, cilji tega pa so jasni. Kot je naštel, želi počistiti z ljudmi, ki v agencijah razmišljajo s svojo glavo, regulatorje združuje, ker si je lažje politično podrediti dve agenciji kot osem, poleg tega pa jih združuje zaradi ozkih lastnih interesov. Glede slednjega je Mesec spomnil, da ATVP pravkar preiskuje ravnanje ministra za okolje Andreja Vizjaka zaradi nakupa Petrolovih delnic pred deregulacijo cen naftnih derivatov.

"SDS ruši vse, kar diši po demokraciji in pravni državi," je bila ostra predsednica SAB Alenka Bratušek. Po njenih besedah vlada nima strokovne utemeljitve za združevanje regulatornih organov pod dve agenciji, tudi pravno je takšen ukrep po njeni oceni na zelo trhlih nogah, saj morajo biti agencije neodvisne. Kot je opozorila, bi lahko ukrep vplival celo na varnost v zračnem prometu. Bratuškova je tudi ocenila, da gre za popolno podreditev sistema in nastajanje avtokratskega nadzornega sistema

K nasprotovanju ureditvi, kot ga v osnutku zakona predvideva vlada, so opozicijski voditelji pozvali tudi stranke koalicije. Če pa bo zakon sprejet, Bratuškova ne izključuje niti iskanja podpore med ljudmi, torej zbiranja podpisov za izvedbo referenduma.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x Dialog title
dialog window