torek, 6.10.2020
Ljubljana, 06. oktobra (STA) - Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je danes potrdil predlog novele zakona o varstvu okolja, ki med drugim daje podlago za ureditev ravnanja z odpadno embalažo od prihodnjega leta naprej.
"S predlogom želimo urediti, da vso odpadno embalažo iz skladišč dejansko odpeljejo družbe za ravnanje z embalažo po predhodno plačani embalažnini za vse odpadke," je dejal minister za okolje in prostor Andrej Vizjak.
Predlog namreč določa, da bodo morali proizvajalci za izdelke, za katere velja proizvajalčeva razširjena odgovornost, zagotavljati in financirati predpisano ravnanje z rabljenimi izdelki in z vsemi odpadki, ki nastanejo iz izdelkov, za katere velja proizvajalčeva razširjena odgovornost. To svojo obveznost bodo lahko izpolnili sami ali skupaj z drugimi proizvajalci, tako da bodo za to pooblastili združenje proizvajalcev izdelkov ali drugo gospodarsko družbo.
Novela bo po ministrovih besedah podlaga za sprejetje uredbe, ki bo razširila obveznost plačila embalažnine na vse, ki dajejo embalažo na trg. Torej je ne bi več plačevali le tisti, ki je dajo na trg dajo več kot 15 ton letno, kot je veljalo doslej. Kot je minister ocenil v začetku septembra ob potrditvi predloga novele na vladi, je ta prag glavni razlog, da je doslej ostajalo neprevzete toliko embalaže. Uredba bi začela veljati s 1. januarjem 2021, je dejal Vizjak, odvoz v skladiščih nakopičene embalaže bo do konca letošnjega leta še krila država iz proračuna.
Predlog novele predvideva tudi spremembe na področju trgovanja z emisijskimi kuponi skladno z evropskimi direktivami, in sicer bo novela predvidoma dala podlago za sprejem predpisa, ki bo podrobneje določili način in pogoje za dodelitev finančnega nadomestila sektorjem ali delom sektorjev, ki so izpostavljeni tveganju premestitve emisij ogljikovega dioksida zaradi posrednih stroškov, ki nastanejo zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov in se prenesejo na cene električne energije.
Tretji sklop sprememb se nanaša na obratovalni monitoring, in sicer bo lahko po predlogu vlada izjemoma omogočila izvajanje monitoringa tudi subjektom, ki ne bodo pooblaščeni za izvajanje monitoringa, med drugim če bodo uporabljali najboljše razpoložljive tehnologije (BAT). Kot je dejal Vizjak, se to nanaša na kontinuirani monitoring, ki da ga subjekti, ki so vpisani v evidenco pooblaščenih izvajalcev, v praksi ne morejo izvajati, ker nimajo ne zmogljivosti ne opreme za to.
Člani odbora o predlogu novele niso razpravljali, izjema je bil Željko Cigler (Levica), ki je predlagal, da bi si odbor vzel več časa za proučitev vsebine predloga, ki so ga člani prejeli v petek. Izpostavil je tudi predvidene spremembe na področju monitoringa, kjer da se zakonodaja prilagaja praksi, namesto da bi se praksa zakonodaji, in bodo lahko upravljalci naprav sami oz. njihovi pooblaščenci izvajali monitoring in rezultate prilagodili, kot jim bo koristilo.
Vizjak je dejal, da tam, kjer prihaja do onesnaženja, monitoring pa tega ne zazna, ni težava "švinglanje" z rezultati monitoringa, ampak da se ta ne izvaja kontinuirano in v skladu s najboljšimi tehnologijami.
Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja
Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija
T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si
PONUDBA
Predstavitev portala
Zakonodaja
Sodna praksa
Strokovne publikacije
Komentarji zakonov
Zgledi knjiženj
Priročniki
Obveščanja o zakonodajnih novostih
TFL AI
TFL IZOBRAŽEVANJA
TFL SVETOVANJE
TFL BREZPLAČNO
Brezplačne storitve
Preizkusite portal TFL
E-dnevnik Lex-Novice
E-tednik TFL Glasnik