STA novice / Komisija za peticije znova pozvala k boljši ureditvi statusa družinskega pomočnika

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naj tako denimo višino delnega plačila za izgubljeni dohodek, do katerega so upravičeni družinski pomočniki, znova veže na minimalno plačo. Njihov položaj naj izenači s položajem redno zaposlenih na primerljivih delovnih mestih z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz tega. Spremembe pa naj se vnesejo v zakon o socialnem varstvu in naj se torej ne čaka na sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi, je danes znova predlagala komisija DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti.

Državni sekretar Cveto Uršič je zagotovil, da bodo ustrezen zakonski predlog pripravili v sodelovanju z zainteresirano in strokovno javnostjo. Že takoj na začetku seje pa je povedal, da se na ministrstvu strinjajo, da je treba institut družinskega pomočnika urediti. Vendar pa morajo v času epidemije vse sile usmeriti v zagotavljanje varnosti in zdravja prebivalcev, še zlasti ranljivih skupin, zato še niso začeli sistemskih sprememb na področju socialnega varstva, je pojasnil.

Po dozdajšnjih načrtih so nameravali rešitev sicer umestiti v zakon o dolgotrajni oskrbi, ki so ga pripravili na ministrstvu za zdravje. Kakšna natančno bi ta rešitev bila, pa bi lahko povedal po medresorskem usklajevanju.

Pritrdila mu je državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant. Po njenih besedah je ena od možnih institutov oskrbovalec družinskega člana, ki bi nadomestil institut družinskega pomočnika. Oskrbovalec bi dobil nadomestilo v višini minimalne plače in bi bil vključen v socialna zavarovanja, dobil pa bi tudi možnost za dvotedenski oddih, je zdaj zapisano tudi v predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi.

Pri varuhu človekovih pravic že 12 let opozarjajo na pomanjkljivo ureditev instituta družinskega pomočnika. "Niti lani niti pred 12 leti covida-19 še ni bilo, pa se stvari ne premaknejo," je bil kritičen varuh Peter Svetina. Po njegovih besedah gre za osebe, ki 24 ur skrbijo za človeka, potrebnega pomoči. "To je huje od prekariata," je poudaril.

Predstavnice družinskih pomočnikov so poudarile, da problema ni več mogoče odlašati na poznejši čas. Predsednica sekcije družinskih pomočnikov Socialne zbornice Slovenije Maja Lombardo, ki skrbi za sina s cerebralno paralizo, je povedala, da bi bilo treba za oskrbo v zavodu plačati najmanj 2500 evrov mesečno, medtem ko sama kot družinska pomočnica dobi 571 evrov. Prejemek bi se moral usklajevati, a se že več kot deset let ne, je povedala.

Komisija je problematiko obravnavala že januarja, ko ji je predsedovala Eva Irgl iz SDS. Kot je povedala danes, je govorila z ministrom za delo Janezom Ciglerjem Kraljem, ki je izkazal pripravljenost za reševanje vprašanja in zagotovil, da ga bo čim prej preveril. Predlagala mu je tudi, da se ureja v zakonu o socialnem varstvu in ne v zakonu o dolgotrajni oskrbi, je dodala.

Družinski pomočniki delajo 24 ur na dan, večinoma gre za ženske, nadomestilo pa ni ustrezno, je povzela Meira Hot iz SD. To je po njenih besedah še težje delo od običajnega delovnega razmerja. "Tu bi se jim morala država samo zahvaliti in narediti vse za izboljšanje njihovega položaja," je menila poslanka, ki se zavzema za izenačitev položaja družinskega pomočnika in osebnega asistenta.

Tudi zdajšnja predsednica komisije Nataša Sukič iz Levice je pozvala k popravi krivic. Zdravstvena kriza po njenem ne sme biti razlog, da "v obsežnem državnem aparatu ne bi našli nekaj ljudi za rešitev problema".