STA novice / Deležniki po odločitvi NIJZ iščejo rešitve glede napotovanja v karanteno

Epidemiološka služba Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je minuli teden sporočila, da zaradi preobremenjenosti v luči skokovite rasti okužb z novim koronavirusom ne bo več iskala visoko tveganih stikov posameznega okuženega in izdajala predlogov karanten, tako da je breme obveščanja stikov zdaj na okuženem.

Novi režim prinaša tudi spremembe za delodajalce in delojemalce in vnaša negotovost glede pravic, ki jih je vlada v protikoronskih ukrepih predvidela za zaposlene, ki morajo v karanteno oz. preventivno izolacijo.

Peti protikoronski zakon, ki ga je DZ sprejel minuli teden, a še ni začel veljati, za zaposlene podaljšuje ukrep 100-odstotnega nadomestila plače v primeru in za čas odrejene karantene zaradi stika z okuženo osebo na delovnem mestu. Po novem je mogoče uveljavljati tudi nadomestilo v višini 80 odstotkov povprečne mesečne plače za poln delovni čas v primeru odsotnosti z dela zaradi karantene otroka do vključno 5. razreda osnovne šole. Zakon vsebuje tudi povračilo samozaposlenim za čas karantene v višini 250 evrov.

Na ministrstvu predlagajo, da se osebe, ki so bile v stiku z okuženo osebo, do začetka veljave zakona držijo navodil NIJZ, o tem takoj obvestijo delodajalca in se nato v dogovoru z delodajalcem in odgovornim zdravnikom specialistom medicine dela prometa in športa dogovorijo za ustrezno ureditev njihovega statusa (odsotnost, delo na domu ali kak drug način zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu ter omejevanja širjenja okužbe).

Na ministrstvu za delo za STA ob tem navedli, da je delavec dolžan delodajalca obveščati o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oz. bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti. Na drugi strani so spomnili na obveznost delodajalca, da zagotavlja pogoje za varnost in zdravje delavcev pri delu.

Zagotovili so, da bo delodajalec lahko z vlogo pri zavodu za zaposlovanje od države zahteval povračilo nadomestila za čas karantene, niso pa pojasnili, kaj zgoraj omenjena odločitev epidemiologov NIJZ pomeni za uveljavljanje te pravice.

Zapisali pa so, da je naloga delodajalca, da v primeru potrebe po odsotnosti delavca z dela določi in utemelji pravno podlago odsotnosti delavca na način, da upošteva in presodi okoliščine konkretnega primera ter veljavno delovno zakonodajo.

Delodajalci medtem, kot so sporočili iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), opozarjajo na težave, ker se karantene več ne odrejajo. Zato so na ministra za zdravje Tomaža Gantarja naslovili zahtevo, da se karantene odredijo in s tem tudi finančno razbremenijo delodajalce.

V zadnjih dneh so po pojasnilih OZS vse pogostejši primeri, ko se družinski član okuži z novim koronavirusom, vendar pa njegovim družinskim članom iz istega gospodinjstva karantena ni odrejena. Namesto tega dobijo elektronsko sporočilo NIJZ z navodili za osebo s potrjeno okužbo in za tiste osebe, ki so bile okužbi izpostavljene z delodajalcem pa se morajo dogovoriti bodisi za delo od doma oz. o drugem varnem načinu dela.

Pri tem opozarjajo na primere, ko mora delodajalec nositi celotno nadomestilo plače, ker je nekomu odredil preventivno izolacijo. "OZS zato od pristojnega ministrstva pričakuje, da družinskim članom in ostalim visoko tveganim stikom odredi karanteno, da bodo delodajalci za čas odrejene karantene upravičeni do povračila izplačanega nadomestila plače in da ljudje ne bodo hodili prosto naokoli," poudarja predsednik OZS Branko Meh.

Po mnenju zbornice je nesprejemljivo, da delodajalec nosi stroške nadomestila plače v primeru odsotnosti z dela pri zdravih delavcih, ki so bili v visoko tveganem stiku. Obenem pa je po njihovem prepričanju nesprejemljivo tudi to, da mora delodajalec odločati o tem, ali naj ta delavec pride na delo ali ne, saj za to niti ni strokovno usposobljen.