STA novice / Bruselj predlaga evropski sistem sankcij za kršitelje človekovih pravic po svetu

Ta predlog naj bi uniji omogočil kaznovanje odgovornih za resne kršitve človekovih pravic po svetu, ne glede na to, kje se zgodijo in kdo je zanje odgovoren, je poudaril podpredsednik komisije Maroš Šefčovič ob predstavitvi pobude v ponedeljek zvečer.

EU lahko že sedaj kaznuje posameznike ali podjetja z zamrznitvijo premoženja oziroma prepovedjo potovanja na svoje ozemlje v okviru sankcij proti tretjim državam. Novi mehanizem pa naj bi omogočil neposredno kaznovanje posameznikov.

Poleg tega naj bi imela Evropska komisija v skladu z novim globalnim sistemom, ki ga je Šefčovič opisal kot inovativnega in politično ambicioznega, prvič nadzor nad izvajanjem ukrepa prepovedi potovanja na ozemlje unije.

Evropski parlament k vzpostavitvi evropskega sistema sankcij za kršitelje človekovih pravic po vzoru ameriškega zakona Magnicki iz leta 2012 poziva že dlje časa, a članice so bile glede tega dolgo močno razdeljene.

Nato so se zunanji ministri EU decembra lani na predvečer mednarodnega dne človekovih pravic dogovorili za sprožitev priprav evropskega sistema sankcij. Za to se je zavzel tudi tedanji vodja slovenske diplomacije Miro Cerar.

Predsednica komisije Ursula von der Leyen je vzpostavitev novega sistema napovedala septembra v govoru o stanju unije, a pozna ura njegove predstavitve v ponedeljek priča o tem, da v Bruslju niso želeli, da bi pobuda pritegnila preveč pozornosti.

Predlog morajo potrditi članice unije. Kljub dosedanji zadržanosti članic glede tega sistema so v Bruslju sedaj na podlagi izčrpnih posvetovanj s raznimi deležniki optimistični, da bo dogovor mogoče doseči.

Predlagani sistem sankcij sestavljata dva kosa zakonodaje: sklep in uredba. Uredba podrobneje ureja ukrepe v okviru ureditve, vzpostavljene s sklepom, ki lahko vplivajo na delovanje notranjega trga EU. Uredba neposredno zavezuje nacionalne administrativne organe in zasebne subjekte, sklep pa je pravno zavezujoč za članice EU.

Novi sistem naj bi izboljšal učinkovitost sankcij. S tem pa je tesno povezana razprava o odpravi soglasja pri odločanju o treh vrstah tem v evropski zunanji politiki: o stališčih glede človekovih pravic, sankcijah in civilnih misijah, kar je komisija predlagala septembra 2018.

V Bruslju ob tem izpostavljajo, da je glasovanje s kvalificirano večino v evropski zunanji politiki že predvideno z lizbonsko pogodbo, uveljavljeno decembra 2009, in da se tudi že uporablja v primerih imenovanja posebnih predstavnikov unije po svetu.

Gre za "premostitveno klavzulo" ali "passerelle clause", ki omogoča premik od soglasja h kvalificirani večini. Bivši predsednik komisije Jean-Claude Juncker jo je opisal kot "izgubljen zaklad" lizbonske pogodbe.

Uporaba te klavzule naj bi sicer ostala izjema, ne pa postala pravilo. V komisiji izpostavljajo tudi, da je ogromno varovalk, da ne bi bila zlorabljena, na primer o varnostnih in vojaških vprašanjih se lahko odloča le s soglasjem.

Poleg tega imajo članice na voljo "zasilno zavoro", ko se lahko sklicujejo na ključne nacionalne interese in zahtevajo, da se o nekem vprašanju odloča s soglasjem, so ob predstavitvi predloga septembra 2018 še pojasnili v komisiji.