STA novice / Ustavno sodišče zavrglo pobudo Romana Leljaka za oceno ustavnosti o svetovalnem referendum v Radencih

Leljak, ki z odločitvijo še ni bil seznanjen, je za STA povedal, da je odločitev pričakoval, saj da nihče noče prevzeti odgovornosti za odločitev, ali so takšni referendum dovoljeni ali ne. "Ampak v tej državi bo prej ali slej nekdo moral dokončno urediti to vprašanje, ne vem, zakaj ustavno sodišče ne opravi te osnovne naloge," je povedal Leljak. Kot je dodal, ga čudi argument, da sam nima pravnega interesa, ker gre za svetovalni referendum. Po njegovem mnenju bo namreč politika morala sprejeti referendumsko odločitev.

Sodišče ugotavlja, da "odločitev, sprejeta na posvetovalnem referendumu, ne zavezuje občinskih organov in zato nima neposredno pravno zavezujočih učinkov ter sama po sebi pobudniku ne določa pravic in obveznosti. Te lahko nastanejo šele s splošnim aktom, ki bi ga občina sprejela na podlagi referendumske odločitve. Predpis, s katerim je razpisan posvetovalni referendum, neposredno ne vpliva na pravni položaj pobudnika, zato pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti akta," piše v utemeljitvi.

Sklep je sodišče sprejelo s šestimi glasovi proti trem. Odklonilno ločeno mnenje je napisal sodnik Klemen Jaklič, pridružuje se mu sodnik Marko Šorli.

Jaklič piše, da je pobudnik v Radencih sicer župan, a navaja, da pobudo vlaga kot občan in volivec, glede na pojasnjeno pa je očitno, da pobudnik pravni interes ima.

"Svetovalni referendum, ki pravno formalno ni zavezujoč, vseeno predstavlja pomembno indikacijo politične volje občanov in tako ni nepomembna usmeritev občinskemu svetu in lokalni oblasti nasploh o tem, kakšna je volja tamkajšnjih občanov oziroma volivcev. Lokalna politična oblast, ki se odloči, da ne bo ravnala v skladu z večinsko izraženo voljo občanov, jemlje v zakup, da na prihodnjih volitvah morda ne bo izvoljena," je svojo odločitev utemeljil Jaklič.

Po njegovih besedah je točno takšnemu političnemu vplivu institut svetovalnega referenduma tudi namenjen in da je nesporno, da ima ta institut svoj vpliv in svojo moč. "V nasprotnem ne bi imelo prav nobenega smisla, da ga je zakonodajalec v zakonu sploh predvidel," je zapisal Jaklič. Po njegovem tudi ni na voljo prav nobenega drugega pravnega foruma, ki bi referendum, če sta njegova vsebina in vprašanje v nasprotju z ustavo, lahko prepovedal.

Leljak je v pobudi med drugim navajal, da o vprašanju občani ne bi smeli odločati na referendumu, ker naj bi obstoječe poimenovanje ceste po Titu posegalo v človekove pravice in temeljne svoboščine, morebitna odločitev občanov za ohranitev tega poimenovanja pa bi takšno stanje ohranila. Opozarjal je tudi na odločbo ustavnega sodišča, iz katere naj bi izhajalo, da je vsako oblastno poveličevanje komunističnega totalitarnega režima protiustavno.

Pred časom je tudi radenski občinski svet na ustavno sodišče naslovil zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti akta o razpisu referenduma, a je ustavno sodišče zahtevo zavrglo z argumentom, da predlagatelj ni upravičen vložiti zahteve za oceno ustavnosti akta, ki ga je sam sprejel. Tudi ta zahteva tako ni izpolnjevala pogojev za vsebinsko obravnavo.

Svetovalni referendum, na katerem bi volivci odločali o šestih vprašanjih, bi moral biti to nedeljo, vendar ga je občinski svet zaradi nevarnosti, da bi ogrozil varnost in zdravje občanov v času epidemije covida-19, preložil za nedoločen čas. Pri tem ni upošteval predloga ministrstva za javno upravo, ki sicer ni zavezujoče.

To je namreč v odgovoru občini zapisalo, da zakonodaja ne predvideva preložitve volitev ali referenduma zaradi izrednih razmer, kot je epidemija covida-19, in da referendum mora biti. Občinska komisija naj bi po nasvetih ministrstva zagotovila razkužila za roke in razpršila za razkužitev površin, maske, za volivce v karanteni pa izvedla glasovanje na domu. Člani komisije naj bi v ustrezni zaščitni opremi volilni list prinesli domov in ga dati zaščitenemu volivcu, ki bi tako lahko glasoval.

Leljak je ob tem dejal, da ministrstvo ni odgovorilo na bistveno dilemo, da gre za svetovalni referendum, in ne za zakonodajnega, izvedba pa bi pomenila nerazumno in neodgovorno tveganje.