STA novice / Računsko sodišče: Slovenija pri zmanjševanju nitratov v vodi delno uspešna

Računsko sodišče se je odločilo preveriti aktivnosti ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ministrstva za okolje in prostor pri uspešnosti zmanjševanja nitratov v vodi v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2018. Ugotovilo je, da je bila država s svojimi aktivnostmi delno uspešna.

Okoljsko ministrstvo je z monitoringom spremljalo stanje in trende nitratov v vodah. Meritve so pokazale, da je stanje že več desetletij slabo na območju Dravske, Murske in Savinjske kotline, poleg tega pa še na delu Savske kotline in Ljubljanskega barja ter Krške kotline. Na merilnih mestih, kjer je bila v letu 2018 presežena dovoljena vsebnost nitratov, trendi še ne kažejo izboljšanja stanja, predvsem na območju Dravske kotline stanje ostaja nespremenjeno, na Krškem polju pa je zaznan trend naraščanja, povzema sodišče.

Ministrstvo za okolje je spremljalo tudi izpuste dušika iz kmetijskih virov na ravni države z bilanco dušika. Pri tem je računsko sodišče opozorilo na dejstvo, da se v Sloveniji neto presežki dušika iz kmetijskih virov v zadnjih 10 letih zmanjšujejo manj intenzivno kot pred tem, na ožjih območjih pa pogosto presegajo mejo, ki je še okoljsko dopustna. Opozorilo je tudi na pomanjkljivo dostopnost podatkov o presežkih dušika na ravni kmetijskih gospodarstev in na pomanjkljivo poznavanje lastnosti tal, kar lahko vpliva na načrtovanje potrebnih ukrepov v kmetijstvu.

Na področju kmetijstva so izvajali predvsem obvezne ukrepe, ki jih določa nitratna uredba in predstavljajo minimalno raven varstva voda pred nitrati. Kmetijska gospodarstva so izvajala tudi prostovoljne ukrepe na področju razvoja podeželja in nekatere ukrepe na področju vodovarstvenih območij ter proizvodnje in uporabe komposta in digestata.

Inšpektorata s področja kmetijstva in okolja ter Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja so kljub temu ugotavljali neupoštevanje predpisov na vseh navedenih področjih. Računsko sodišče je izpostavilo problem neusklajenosti okoljevarstvenih dovoljenj na področju proizvodnje komposta in digestata z veljavno zakonodajo, pri čemer je okoljsko ministrstvo že pripravilo načrt aktivnosti za odpravo navedene pomanjkljivosti.

Računsko sodišče je prav tako izpostavilo premajhno upoštevanje tveganj pri izvajanju nadzora, ki ga izvaja inšpektorat s področja kmetijstva. Opozorilo je tudi na pomembno vlogo kmetov in njihove izobraženosti ter poznavanja povezav med kmetijsko dejavnostjo in okoljem pri doseganju učinkov na tem področju.

Sodišče je bilo kritično tudi do dokumentov oz. poročil, ki sta jih o obravnavani temi pripravili okoljsko in kmetijsko ministrstvo. Predvsem ni bil razviden prispevek izvedenih ukrepov k zniževanju nitratov v vodah, pomanjkljivo je bilo tudi povezovanje podatkov z okoljskega in kmetijskega področja, je opozorilo.

Ministrstvo za kmetijstvo "ni dovolj podpiralo in spodbujalo večjih sprememb v kmetijskih praksah, ki bi lahko bile bistvene za zmanjševanje nitratov v vodah, in se ni dovolj usmerjalo na onesnažena območja". Okoljsko ministrstvo pa je že med revizijskim postopkom izvedlo nekaj ukrepov, zaradi katerih mu ni bilo treba pripraviti odzivnega poročila.

Računsko sodišče je obema ministrstvoma podalo več priporočil, zlasti na področju spremembe kmetijskih praks in usmerjanja varovanja voda na problematična področja, nadzora nad bioplinarnami in skupne uporabe podatkov.