STA novice / Pravnik Toplak poziva k zakonski ureditvi javnosti sodb

Profesor prava na mariborski pravni fakulteti ter fakulteti Alma Mater Toplak je na današnji novinarski konferenci izpostavil, da so po ustavi sojenja in sodbe javna, postopek dostopa do podatkov pa mora biti in je v preteklosti tudi bil hiter in učinkovit. "Kdor je pred majem letos prosil za kopijo sodbe, jo je dobil. Če je ni dobil v 20 dneh, je imel na voljo hiter in brezplačen postopek pred informacijskim pooblaščencem, da je do želenih dokumentov prišel. Ker so sodišča to vedela, so kopije sodb prosilcem hitro posredovala," je uvodoma pojasnil Toplak.

Maja letos pa je senat vrhovnega sodišča v sestavi Petra Goloba, Erika Kerševana in Brigite Domjan Pavlin v zadevi, kjer se sploh ni presojalo javnosti sodb, temveč tožilske spise in ovadbe, med drugim odločil, da celotni sodni spisi niso več v sistemu informacij javnega značaja, je povzel Toplak.

"To je ena najbolj škodljivih sodb v zadnjem desetletju, posledica pa je netransparentnost sodstva. Od maja dalje sodišča zavračajo dostop do sodb in so te dostopne le še na papirju, sodišča prosilca napotujejo na dolge postopke izven sistema informacijskega pooblaščenca, ki jih ne-pravniki niso vešči in za prosilca pomenijo strošek," je opozoril Toplak.

Kot je pojasnil, se sodišča opirajo na stališče, da je sodnik gospodar spisa in on odloča, ali bo sodbo posredoval javnosti. Spomnil je, da so v zadnjih mesecih na zlorabo te sodbe za skrivanje sodb opozorili že številni mediji, Društvo novinarjev Slovenije (DNS), kolegi pravniki ter tudi nekateri politiki. A namesto, da bi se škodljiva sodba, ki po njegovi oceni vsebuje tudi neresnice, odpravila, se zdaj nanjo sklicujejo vsa sodišča, vključno z ustavnim sodiščem.

"Čas je, da zaženemo vse alarme," je dejal Toplak, ki je zaskrbljen, da so sodbo "posvojili" na vseh ravneh sodstva, očitne so po njegovem "težnje po še večjem zapiranju sodstva".

Tudi pravnik Matej Avbelj je v prispevku v zadnji Pravni praksi med drugim ocenil, da "se je s tako razlago vrhovnega sodišča polje javnosti in transparentnosti delovanja sodne veje oblasti (pa tudi pravosodja, kamor sodi tožilstvo) še zožilo".

To po oceni Toplaka dokazuje tudi odločba ustavnega sodišča, ki jo je sam dobil, ko je zaprosil za kopije zahtev za oceno ustavnosti, ki so jih vložili državni organi, da bi jih objavil na spletnih straneh fakultete. Sekretariat ustavnega sodišča mu je namreč zavrnil dostop do dokumentov ter se pri tem skliceval prav na problematizirano sodbo vrhovnega sodišča.

"Napačno in škodljivo" sodbo vrhovnega sodišča je po njegovem prepričanju treba čim prej odpraviti. To bi z novo sodbo lahko storilo samo vrhovno sodišče. Toplak pa predlaga, da DZ v zakon o sodiščih ali o dostopu do informacij javnega značaja jasno zapiše, da so sodbe sodišč v sistemu informacij javnega značaja ter da morajo vsa sodišča objavljati vse sodbe.

Toplak je tudi izpostavil, da so sodbe sodišč javne praktično v vseh evropskih državah. Prav tako so javni vsi spisi na Evropskem sodišču za človekove pravice.