STA novice / Predlog zakona o varstvu osebnih podatkov na področju kaznivih dejanj prestal obravnavo na odboru

Po besedah pravosodne ministrice Lilijane Kozlovič bi z zakonom v slovenski pravni red prenesli direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov. Omenjeno direktivo bi morala Slovenija v svoj pravni red vnesti do maja 2018.

Zakon primarno velja za policijo, državna tožilstva, zavode za prestajanje kazni zapora in probacijo. Delno velja tudi za kazensko sodstvo, vendar ne za del, ki se nanaša na neodvisno sodno odločanje, torej na preiskovanje, sojenje in odločanje o pravnih sredstvih.

Posameznik ali nadzorni organ, za kar je po zakonu določen informacijski pooblaščenec, bo lahko na njegovi podlagi pridobil informacijo o obdelovanju in varovanju osebnih podatkov v postopkih pred represivnimi organi, med drugim če to ne bo ogrozilo interesa preiskave.

Posameznik bo imel na voljo več možnosti. Neposredno pri organu bo lahko vložil zahtevo za dostop do osebnih podatkov. Če bo organ zahtevo zavrnil, se bo lahko pritožil, pri čemer bo o pritožbi odločal informacijski pooblaščenec.

V primeru suma kršitev nezakonitega obdelovanja osebnih podatkov bo lahko posameznik podal prijavo informacijskemu pooblaščencu. Slednji bo lahko na podlagi prijave posameznika ali katerega od organov izvedel nadzorni postopek. Posameznik bo lahko zaradi kršitve njegovih pravic s področja varstva osebnih podatkov vložil tudi tožbo na upravno sodišče.

Na današnjem odboru so poslanci k predlogu zakona sprejeli številna dopolnila koalicije, ki pa so bila, kot so v razpravi ugotavljali sodelujoči, predvsem nomotehnične narave.

Veliko število dopolnil je zmotilo opozicijske poslance, ki so menili, da je zakon slabo in nerazumljivo pripravljen. Maša Kociper (SAB) in Tina Heferle (LMŠ) sta ocenili, da si ministrstvo ob vseh strokovnih službah, ki jih premore, ne bi smelo dovoliti, da v državni zbor pošlje tako nerazumljiv, pa tudi nedodelan zakon. "Pravni predpisi morajo biti jasni in določni. Predlog zakona temu zagotovo ne ustreza," je dodala Meira Hot (SD).

Ministrica Kozlovičeva je temu oporekala, rekoč da je zakonsko besedilo morda res zahtevno, a da je pripravljeno dobro in strokovno. V njem so po njenih besedah skušali upoštevati tudi večino pripomb zakonodajno-pravne službe DZ in informacijskega pooblaščenca.

"Ko nekdo trdi, da je zakon nestrokoven in nedodelan, bi pričakoval, da pove tudi, na podlagi česa tako trdi," pa je na kritike odgovoril Dušan Verbič (SMC). Ocenil je, da gre pri takšnih trditvah za "tipičen politični dialog opozicije".