STA novice / Kozlovičeva ob 70-letnici Evropske konvencije o človekovih pravicah opozorila na njen velik pomen

Evropska konvencija o človekovih pravicah je bila podpisana 4. novembra 1950 v Rimu, v veljavo pa je stopila 3. septembra 1953.

"Ustanovne članice Sveta Evrope so s sprejemom konvencije potrdile zavezo, da skupno razumevanje pomena človekovih pravic in enaka dediščina vrednot vodijo k večji enotnosti in miru med državami članicami Sveta Evrope," je zapisala Kozlovičeva.

Moč in daljnosežnost konvencije pa se kaže v tem, da so ustanovne članice soglasno odločile, da se za kršitve konvencijskih pravic odgovarja Evropskemu sodišču za človekove pravice (ESČP). Slovenija je bila pred tem sodiščem že obsojena, a je po mnenju Kozlovičeve potrebno priznati, da so ji prav odločitve tega sodišča pogosto pomagale k boljši uveljavitvi in spoštovanju človekovih pravic.

Po oceni ministrice Slovenija danes zgledno izvršuje vse sodbe ESČP. Na današnji dan imamo tako v fazi izvrševanja le še osem sodb ESČP, kar Slovenijo uvršča med države pogodbenice z najmanj neizvršenimi sodbami ESČP. "A to ni dovolj in na to ne smemo biti ponosni. Slovenska družba mora zagotavljati tako raven uresničevanja in zaščite človekovih pravic, da se sploh ne bomo posluževali evropskega mehanizma varstva pred kršitvami," je opozorila.

V teh sedmih desetletjih je bila Evropska konvencija o človekovih pravicah naknadno spremenjena ter večkrat dopolnjena s protokoli, ki so sledili duhu in izzivom časa. Gre za dolgo obdobje, zato je po mnenju ministrice pomemben dinamičen razvoj človekovih pravic. Kozlovičeva je ob tem izpostavila stališče Evropskega sodišča iz leta 1978, da je konvencija "živ instrument, ki ga je treba razlagati glede na današnje okoliščine." Sodišče je s tem omogočilo varstvo mnogih interesov, ki morda ob njenem podpisu niso niti obstajali, je opozorila ministrica.

Izzivov na področju človekovih pravic je danes mnogo. Teh po mnenju Kozlovičeve ne prinaša le epidemija covida-19, temveč tudi hiter tehnološki napredek z umetno inteligenco na čelu, okoljske spremembe in drugi družbeni pojavi, kot na primer porast sovražnega govora, ki je nemalokrat v neskladju z duhom konvencije. "Naj se nikoli ne zgodi, da bi dvomili v njihovo vrednost ali nehali skrbeti za njihov razvoj," je poudarila v poslanici.

Današnji dan pa ima za Slovenijo tudi dodaten pomen. Od leta 2007 obeležujemo dan pravosodja, in sicer v spomin na 4. november 1918, ko je takratni poverjenik za pravosodje tedanje slovenske narodne vlade Vladimir Ravnihar izdal uredbo o ureditvi in delovanju pravosodja, s katero je uradni jezik na sodiščih postala slovenščina.

A slovensko pravosodje je kljub relativno dobrim ocenam zunanjih pregledov v zadnjem času postalo predmet razprav, ki niso vedno prinesle optimalnih zaključkov, opozarja pravosodna ministrica. Pri tem si je zaželela, da se ob obeh obletnicah usmeri spodbuden in opogumljajoč pogled v prihodnost ob trdnem zavedanju, da je Slovenija pravna država.

"Tudi sama se zavedam odgovornosti, da moram kot resorna ministrica še veliko postoriti, da sem posredno odgovorna za delovanje pravosodja in moram ustvarjati pogoje za njegovo delovanje; a pri tem moram in bom vedno imela pred očmi tistega posameznika, ki pravosodje potrebuje," je zapisala.