STA novice / Del stroke in politike proti izenačitvi pogojev poklicnih in splošnih maturantov za vpis na fakultete

Šesti protikoronski zakonski sveženj v 55. členu med drugim prinaša tudi rešitev, po kateri bi se lahko dijaki s poklicno maturo v času spremenjenih epidemioloških razmer vpisali na univerzitetni študijski program ne glede na strokovno področje, na katerem so pridobili srednjo strokovno izobrazbo. Do zdaj je veljalo, da se je na univerzitetni študij lahko vpisal dijak s poklicno maturo in izobrazbo z istega strokovnega področja.

A po mnenju Državnega izpitnega centra predlagana rešitev povečuje diskriminacijo v odnosu do kandidatov z opravljeno splošno maturo. Kot so navedli, v letu 2020 splošna matura in poklicna matura nista bili spremenjeni, kar pomeni, da so bili tudi v letu razglašene epidemije ohranjeni izobrazbeni standardi v obeh oblikah zaključevanja srednješolskih programov.

Objektivne razmere bodo za dijake oz. kandidate na obeh maturah tudi v prihodnjem letu enake, zato po njihovem mnenju tudi ni razloga, zaradi katerega bi morali spreminjati veljavne pogoje za vpis, opredeljene v zakonu v visokem šolstvu.

Najavljena sprememba za kandidate z opravljeno poklicno maturo ničesar ne izboljšuje oz. v njihovem izobraževanju ničesar ne olajša. Obenem pa diskriminira kandidate, ki bodo opravljali splošno maturo v celoti, so še zapisali v sklepu, ki ga je Državni izpitni center sprejel po današnji korespondenčni seji.

Podobno menijo tudi v Skupnosti splošnih gimnazij, kjer ocenjujejo, da navedeni člen omogoča izenačitev vpisnih pogojev na univerzitetne programe brez kakršne koli podlage in tako v privilegiran položaj postavlja maturante poklicne mature.

Spomnili so, da je bila ta tema v preteklih letih že predmet številnih strokovnih razprav, vsi strokovni organi pa so ugotavljali velik pomen široke splošne izobrazbe in opozarjali na škodljivost, ker se že doslej ni spoštoval člen zakona o visokem šolstvu, ki omogoča vpis v univerzitetne študijske programe le po strokovni vertikali.

Epidemija po prepričanju skupnosti ne spreminja teh strokovnih argumentov in ne zahteva uzakonjenja preteklih nezakonitosti. "Šolski sistem je premišljen sistem in vsakršna sprememba, kot je spreminjanje prehajanja med posameznimi stopnjami izobraževanja, lahko povzroči nepopravljive posledice. To bi se pokazalo v zniževanju splošnega znanja v populaciji," so še opozorili.

Tudi po oceni podpredsednika SD in bivšega šolskega ministra Jerneja Pikala gre za "absolutno nesprejemljiv predlog", ki nima ne strokovne podlage ne nikakršne povezave z ukrepi za omilitev in odpravo posledic epidemije, pomeni pa razkroj slovenskega izobraževalnega sistema.

Kot je pojasnil, je predlagana sprememba namreč nesorazmerna in povzroča neenakopravnost med dijaki, ki so opravili splošno in poklicno maturo. Predlog pomeni velik korak nazaj v slovenskem izobraževalnem procesu, saj niža kvaliteto znanja, njegova uveljavitev pa bi močno škodovala izobraževalnemu procesu v prihodnosti.

Po njegovem mnenju ni sprejemljivo, da bi vlada tako pomembno vsebino naslovila v predlogu zakona, ki naj bi bil namenjen izključno blaženju posledic epidemije.