STA novice / Vlada s protikoronskim zakonom tudi na pomoč verskim skupnostim, te rešitve pozdravljajo

Po predlogu šestega protikoronskega svežnja bi verskim uslužbencem pripadla izredna pomoč v obliki temeljnega mesečega dohodka v višini 700 evrov za zadnje tri mesece letošnjega leta z možnostjo podaljšanja še za pol leta. Kot je navedeno v zakonskem predlogu, je rešitev primerljiva s tisto za samozaposlene v kulturi. Temeljni dohodek bo oproščen davkov in prispevkov.

Poleg tega vlada v predlogu trajno izenačuje višino prispevkov za socialno varnost verskih uslužbencev s tistimi, ki jih prejemajo samozaposleni v kulturi, in sicer na 401,98 evra. Država bi torej krila prispevke za socialno varnost najmanj v višini osnove povprečne plače za predzadnji mesec. Do zdaj je krila 48 odstotkov te osnove.

V večjih verskih skupnosti v Sloveniji so ukrepom naklonjeni. Kot so za STA pojasnili v Slovenski škofovski konferenci (SŠK), omenjene rešitve izenačujejo socialni položaj oz. zagotavljajo enakopravnost verskih uslužbencev s samozaposlenimi v kulturi.

Prav tako kot samozaposleni v kulturi namreč tudi verski uslužbenci opravljajo splošno koristno dejavnost, kot so vzdrževanje kulturne dediščine, dobrodelno in humanitarno delo, in pri tem praviloma niso v delovnem razmerju oz. nimajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi ter so materialno odvisni predvsem od možnosti opravljanja svoje dejavnosti v javnosti.

Kot so dodali, so bile omenjene rešitve pobuda več registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti, in sicer Evangeličanske cerkve, Katoliške cerkve, Evangelijske binkoštne Cerkve, Srbske pravoslavne cerkve, Makedonske pravoslavne cerkve in Islamske skupnosti v RS.

Navedene cerkve in druge verske skupnosti vladni predlog podpirajo, ker v razmerah prepovedi javnega opravljanja verskih obredov varujejo socialni položaj verskih uslužbencev in omogočajo pokrivanje stroškov vzdrževanja sakralnih objektov, izmed katerih številni predstavljajo kulturno dediščino Slovenije, so zapisali v SŠK.

V Katoliški cerkvi sicer ocenjujejo, da se je zaradi epidemije oz. prepovedi opravljanja maš z udeležbo vernikov višina prostovoljnih darov zmanjšala za več kot 60 odstotkov.

Podoben upad prispevkov beležijo v Srbski pravoslavni cerkvi. Kot je za STA pojasnil duhovnik Aleksandar Obradović, je se po podatkih, ki jih vsak teden prejemajo od vseh cerkvenih občin po Sloveniji, višina prispevkov v času epidemije gotovo zmanjšala za 60 odstotkov.

Vladni predlog, ki je nastal na pobudo več registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti v Sloveniji, zato podpirajo, je še navedel Obradović.

Da natančne ocene izpada dohodka še nimajo, pa je za STA navedel tajnik Islamske skupnosti v RS Nevzet Porić. To bo po njegovi napovedi mogoče oceniti ob koncu leta, že zdaj pa je mogoče predvideti, da bodo izgube "zelo visoke in bodo zagotovo vplivale na naše nadaljnje delovanje". Potrebovali bodo kar nekaj časa, da se vrnejo v finančno kondicijo pred začetkom epidemije.

Tudi zato bi bile rešitve iz vladnega predloga po navedbah Porića zelo dobrodošle za njihovo nadaljnje delovanje. Pričakujejo, da bodo s tem vsaj delno ublažili posledice zaprtja javnega življenja.

Njihovi verski objekti so bili namreč v spomladanskem valu epidemije zaprti več kot mesec in pol, v drugem valu pa so vse aktivnosti zaustavili 8. oktobra. Ker skupnost financirajo iz prostovoljnih prispevkov vernikov, ki obiskujejo skupnost, pa v času epidemije teh prispevkov ni.

Prav tako se v Islamski skupnosti v RS strinjajo z izenačitvijo prispevkov za socialno varnost verskih uslužbencev s samozaposlenimi v kulturi. "To je bil tudi naš predlog," so pojasnili za STA.

Je pa Porić ob tem opomnil, da ima trenutno le deset njihovih uslužbencev pravico prejemati prispevek za socialno varnost. Še deset ostalih te pravice nima, čeprav opravljajo isto delo kot ostali, ki so slovenski državljani. Izrazil je upanje, da bo vlada v prihodnosti poskrbela tudi za to.

Škof Evangeličanske cerkve AV v Sloveniji Leon Novak pa je za STA navedel, da predvideno vladno rešitev s hvaležnostjo sprejemajo in srčno upajo, da bodo s skupnimi močmi zmogli "stati in obstati" tudi v tej preizkušnji.

Tudi njihova verska skupnost se je namreč soočila z upadom donacij in prostovoljnih prispevkov, kar jih je postavilo pred "precejšnje izzive glede zagotavljanja plač duhovnic in duhovnikov", pa tudi glede vzdrževanja sakralnih objektov. Upad prihodkov ocenjujejo na 50 do 60 odstotkov, ocena pa ni dokončna.

Pomoč bo obenem zagotovila nadaljnjo oskrbo njihovi vernic in vernikov. Opažajo namreč, da omejitveni ukrepi zlasti pri starejši generaciji in ranljivih skupinah povzročajo duševno stisko in občutek izključenosti. Duhovnice in duhovniki si te stiske prizadevajo omiliti tudi s telefonskimi pogovori, materialne stiske pa skuša ublažiti evangeličanska humanitarna organizacija podpornice, je pojasnil Novak.