STA novice / Dopolnila k proračunu za leto 2022 brez podpore odbora

"Iz predloga proračuna je razvidna razvojna naravnanost, krepijo se investicije, ohranja se tudi socialna naravnanost," je o danes obravnavanem dokumentu povedal finančni minister Andrej Šircelj. Vlaganja države se povečujejo predvsem na področjih prometne infrastrukture, zdravstva, socialnega varstva in okolja.

Načrtovati za dve leti naprej je sicer zaradi velike negotovosti glede razvoja epidemije covida-19 in njenih posledic težko. A minister je spomnil, da tako Evropska komisija kot Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Sloveniji v prihodnjih letih napovedujeta postopno okrevanje.

"Upam, da gredo te investicije v pravo smer," se je na napoved rasti sredstev za investicije odzval Jože Lenart (LMŠ). Sam meni, da se mora denar porabiti tako, da bodo projekti, za katere se bo namenil denar, res pospeševali gospodarsko rast. "Ključni bodo programi, ki bodo imeli dodano vrednost in nam bodo prinesli več, kot bo njihov vložek," je dejal tudi Igor Peček (LMŠ).

V opoziciji so opozarjali na načrtovano visoko rast zadolževanja države, glede katerega je Šircelj sicer dejal, da je ugled Slovenije na mednarodnih finančnih trgih velik, obrestne mere pa so nizke. Proračun ne sme biti samopostrežna trgovina brez omejitev in razmišljanja o posledicah, je opozorila Andrej Zabret (LMŠ) in dodala: "Bojim se, da bo dolg porabljen za bonbončke s kratkotrajnim učinkom, namenjenim vašim volivcem, odplačevali pa ga bomo vsi še desetletja."

"Ob številnih neznankah je vlada pripravila dober proračun, tudi optimističen," je po drugi strani dejal Jožef Horvat (NSi). Dušan Verbič (SMC) je opozoril, da se z namenom blažitve posledice epidemije covida-19 zadolžujejo tudi vse druge države, Robert Polnar (DeSUS) pa se je na kritike o povečevanju dolga odzval z opozorilom poslancem opozicije, da niso predstavili niti ene alternative zadolževanju. Refinanciranje dolgov bo sicer v prihodnosti prednostna naloga vlade.

Luka Mesec (Levica) je oporekal zagotovilom vlade, da je za vse proračunske porabnike zagotovljenih zadosti sredstev. "Dovolj denarja bo za vojsko," se je strinjal in opozoril, da pa ga ni zadosti načrtovanega za dolgotrajno oskrbo, zdravstvo ali gradnjo javnih najemniških stanovanj.

Odbor za finance in tudi druga delovna telesa državnega zbora so se s predlogom proračuna za leto 2022 seznanili že v oktobru, zatem pa je vlada na osnovi povedanega v razpravah pripravila dopolnjen predlog.

Pri tem je pustila prihodke in odhodke enake, kot jih je predstavila oktobra. Je pa potrdila nekatere prerazporeditve, in sicer je znotraj porabe ministrstva za kulturo zagotovila denar za nov muzej, posvečen osamosvojitvi, je povedal Šircelj.

V državni proračun naj bi se leta 2022 steklo 11,01 milijarde evrov, odhodki pa so določeni v višini 12,60 milijarde evrov. Primanjkljaj bo tako znašal 1,6 milijarde evrov, kar je 3,1 odstotka bruto domačega proizvoda.

K predlogu proračuna za leto 2022 so poslanske skupine opozicije vložile 37 dopolnil v skupni vrednosti skoraj ene milijarde evrov, od katerih odbor za finance kot matično delovno telo ni podprl nobenega. Svojih dopolnil ni pripravil.

V soboto bo imel odbor na dnevnem redu še predlog sprememb proračuna za leto 2021, proračunske dokumente za prihodnji dve leti pa DZ potrjeval na novembrski seji, ki se začne v ponedeljek.