STA novice / Ministrstvo po javni obravnavi v dokončno pripravo zakona o urejanju prostora

Kot so spomnili, želijo z novim zakonom o urejanju prostora nadgraditi že uveljavljene vsebine sedaj veljavnega zakona in odpraviti njegove pomanjkljivosti. Spremembe niso radikalne, poudarjajo in pojasnjujejo, da v celoti sledijo zdaj veljavnemu zakonu iz leta 2017, ki se je začel uporabljati s 1. junijem 2018. Osnutek novega zakona tako naslavlja le tiste vsebine, za katere se je v dveh letih izkazalo, da so potrebne prenove.

Nov zakonski predlog predvideva pripravo izvedbenih prostorskih aktov po načelu projektnega vodenja, optimizira postopkovne določbe glede priprave prostorskih načrtov, akte s tega področja bolj povezuje s presojo vplivov na okolje. Dodaja možnost manjše sprememb namenske rabe prostora, spremenjene so obveznosti in način delovanja nosilcev urejanja prostora. Poenostavlja tudi sistem odmere komunalnega prispevka.

Tako novi gradbeni zakon, ki je prav tako še v pripravi, kot zakon o urejanju prostora predvidevata prestavitev odmere komunalnega prispevka iz faze pred izdajo gradbenega dovoljenja na čas po izdaji gradbenega dovoljenja. Predvideno je, da se obveznost plačila komunalnega prispevka veže na prijavo začetka gradnje. Poslovanje za potrebe odmere komunalnega prispevka je predvideno elektronsko in bo potekalo preko sistema eGraditev, znotraj prostorskega informacijskega sistema. To bo prispevalo k poenostavitvi samega postopka odmere in k večji transparentnosti, menijo na ministrstvu.

Razlogov za prestavitev odmere komunalnega prispevka je več, poudarjajo. Dejstvo je, navajajo, da investitor komunalno infrastrukturo začne uporabljati šele, ko začne graditi objekt, torej po prijavi začetka gradnje, in ne že v času izdaje gradbenega dovoljenja. Predpisano je, da sme izvajalec gospodarske javne službe objekt priključiti na komunalno infrastrukturo le, če so zanj poravnane vse obveznosti iz naslova plačila komunalnega prispevka.

S predlagano spremembo se bo skrajšal čas postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja, zaradi česar bodo investitorji do njega prišli hitreje. Omogočeno jim bo tudi pridobivanje kreditov za namen plačila komunalnega prispevka. Pridobitev kreditov je namreč praviloma vezana na izdano gradbeno dovoljenje, zato imajo investitorji v sedanjem sistemu, ko je plačilo komunalnega prispevka potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja, težave pri pridobivanju kredita za del investicije, ki je vezana na plačilo komunalnega prispevka.

Nova rešitev bo po navedbah ministrstva odpravila tudi pogoste težave v praksi, vezane na podatke, ki jih občine uporabljajo pri sami odmeri komunalnega prispevka. Ti podatki zaradi spreminjanja projektne dokumentacije v času postopka izdaje gradbenega dovoljenja, manipuliranja investitorjev s predlaganjem prilagojene projektne dokumentacije za potrebe odmere komunalnega prispevka in odstopanja projektne dokumentacije za izvedbe glede na izdano gradbeno dovoljenje pogosto niso realni, pojasnjujejo na ministrstvu.

Bojazen občin, da investitorji ne bodo poravnali komunalnih prispevkov in bodo potrebne izterjave, je po zagotovilih ministrstva povsem odveč. Poleg samega pogoja plačila komunalnega prispevka pred prijavo začetka gradnje so v zakonu predpisani tudi občinski nadzor in kazenske sankcije tako za zavezanca za plačilo komunalnega prispevka, če ta prispevka ne plača, kot tudi za izvajalca gospodarske javne službe in njegovo odgovorno osebo, če pride do priključitve objekta na komunalno infrastrukturo brez poravnanih obveznosti iz naslova plačila komunalnega prispevka.