STA novice / V veljavo stopa vmesna rešitev za ravnanje z odpadno embalažo

Ministrstvo za okolje je v noveli zakona spremenilo določbe o proizvajalčevi razširjeni odgovornosti. Tako naj bi bilo odslej jasno, da proizvajalci izdelkov, za katere velja proizvajalčeva razširjena odgovornost, organizacijsko in praviloma v celoti tudi finančno odgovarjajo za ravnanje z vsemi odpadki, ki na območju Slovenije nastanejo iz izdelkov iz sistema razširjene odgovornosti.

Gre za ravnanje z odpadno embalažo, odpadnimi baterijami in akumulatorji, odpadno električno in elektronsko opremo, izrabljena motorna vozila, izrabljene gume, odpadna zdravila, odpadne nagrobne sveče ter odpadna fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo nevarne snovi.

Obveznost lahko proizvajalec izpolnjuje samostojno ali skupno z drugimi proizvajalci, tako da za to pooblasti združenje proizvajalcev izdelkov ali drugo gospodarsko družbo. Če je slednjih več, je na zakonski ravni predvideno, da posamezno združenje oziroma gospodarska družba te obveznosti v svojem imenu in na račun proizvajalcev opravlja v ustreznem deležu. Proizvajalci pa ostanejo finančno odgovorni za izpolnitev obveznosti ravnanja z odpadki, če jih ne izpolni njihovo izbrano združenje oziroma gospodarska družba.

Problematika je najbolj pereča na področju odpadne komunalne embalaže. V začetku letošnjega leta je pri komunalnih podjetjih ležalo še več kot 12.000 ton odpadne embalaže iz let 2018 in 2019. Letos pa se je je do konca maja po takratnih ocenah ministrstva nabralo še skoraj 30.000 ton. Viške je ministrstvo pričakovalo tudi v preostalih mesecih letošnjega leta in država je z interventno protikoronsko zakonodajo strošek odvoza do konca leta prevzela na lastna ramena, kar jo mesečno stane okoli milijon evrov.

Problem je bila zakonodaja, v skladu s katero so bile družbe za ravnanje z odpadno embalažo dolžne odpeljati le toliko embalaže, za kolikor so dobile plačane embalažnine. A je računsko sodišče že leta 2015 opozorilo, da v sistem ravnanja z embalažo in odpadno embalažo ni bila vključena več kot polovica (53 odstotkov) embalaže, dane v promet.

S spremembo zakonodaje naj bi tako od prihodnjega leta ustvarili prehodni sistem, ki bo veljal do uveljavitve celovitega prenovljenega sistema razširjene proizvajalčeve odgovornosti. Tega mora Slovenija v skladu z evropsko zakonodajo uvesti najkasneje z letom 2023, do takrat pa jo čakajo številna pripravljalna dela, kot je priprava evidenc in sistema poročanja.

Ob noveli zakona je sicer ministrstvo za okolje napovedalo tudi spremembe uredbe o odpadni embalaži, ki bo razširila obveznost plačila embalažnine na vse, ki dajejo embalažo na trg. Doslej so jo plačevali le tisti, ki je dajo na trg dajo več kot 15 ton letno.

Novela zakona na drugem vsebinskem področju vladi daje tudi pooblastilo, da bo lahko omogočila izjemo od zahteve izvajanja obratovalnega monitoringa preko pooblaščenega izvajalca. V tovrstnih primerih bo moral pravilnik določiti zahteve glede merilne opreme in preverjanja skladnosti meritev, ki bodo zagotavljale njihovo kakovost. Izjema je uvedena zlasti zaradi sprememb zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT), ki pogosto terjajo trajne ali dnevne monitoringe emisij v vode, temperature ali pH-vrednosti.

Del sprememb prinaša tudi uskladitev slovenskega pravnega reda z evropsko zakonodajo na področju sistema trgovanja s pravicami do emisij toplogrednih plinov. Glede na prejšnjo ureditev zakon prinaša pomembnejšo vsebinsko spremembo v delu, ki se nanaša na možnost porabe sredstev, pridobljenih na dražbi emisijskih kuponov, in sicer daje zakonsko podlago, ki bo omogočila, da se sredstva sklada namenijo tudi za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov.