STA novice / Opustitev glasovalnih naprav za invalide ni neskladna z ustavo

Novela zakona o volitvah v državni zbor iz aprila 2017 je med drugim odpravila glasovanje invalidov z glasovalnimi napravami in ga nadomestila z glasovanjem po pošti. Ustavno sodišče je ustavno skladnost te ureditve in zakonskih ukrepov pozitivne diskriminacije za uresničevanje aktivne volilne pravice invalidov nasploh presojalo na pobudo več posameznikov in Društva za pravice invalidov Slovenije.

Kot so zapisali ustavni sodniki, mora zakonodajalec zagotoviti, da lahko invalidi pravico v največji možni meri in na čim bolj enak način kot ostali volivci uresničujejo osebno, samostojno, tajno in po možnosti na volišču.

Veljavna zakonodaja zapoveduje fizični dostop vseh volišč za invalide, poleg tega pa invalidom omogoča glasovanje s prilagojenimi glasovnicami, po pošti, s pomočjo druge osebe oziroma na domu pred volilnim odborom.

Glede glasovanja s prilagojenimi glasovnicami je ustavno sodišče med drugim poudarilo, da morajo biti na voljo na vseh voliščih in da morajo biti na voljo vsaj slepim in slabovidnim volivcem. Glede glasovanja po pošti je ugotovilo, da zakon omogoča široko uporabo take oblike glasovanja in da gre za ukrep, ki invalidom v veliki meri zagotavlja dejansko enakopravno obravnavo.

Glede glasovanja s pomočjo druge osebe je ustavno sodišče presodilo, da je pomočnik zgolj podaljšana roka invalida pri izražanju njegove svobodne volje in da mora tudi zanj veljati dolžnost varovanja tajnosti glasovanja in prepoved klicanja na odgovornost.

Glede glasovanja na domu pred volilnim odborom pa je ugotovilo, da zakon to obliko glasovanja sicer povezuje z boleznijo in ne izrecno z invalidnostjo, vendar je treba po argumentu analogije zakonsko besedilo razložiti na način, da je takšna možnost glasovanja omogočena tudi invalidom.

Glede invalidov, ki so volilno pravico v preteklosti lahko uresničevali s pomočjo glasovalnih naprav, pa so ustavni sodniki navedi, da lahko ti na vseh voliščih, po pošti in na domu pred volilnim odborom glasujejo s pomočjo druge osebe.

Takšno glasovanje je po mnenju ustavnega sodišča ustrezno tako z vidika pravice do osebnega, samostojnega in tajnega glasovanja kot z vidika pravice do nediskriminacijskega obravnavanja, so še navedli ustavni sodniki.

Zakonodajalec je s sprejetjem zadnje novele po oceni ustavnih sodnikov opravil pomemben napredek pri olajšanju uresničevanja pravice do osebnega, samostojnega in tajnega glasovanja ter dejansko enakopravnega vključevanja invalidov v družbo.