STA novice / Bruselj s pozitivno pandemično oceno vseh proračunskih načrtov

Slovenski osnutek proračunskega načrta je na splošno v skladu z evropskim priporočilom iz julija letos. Večina ukrepov v njem podpira gospodarsko dejavnost v kontekstu precejšnje negotovosti, ugotavlja komisija v mnenju o slovenskem načrtu.

Slovenijo v Bruslju ob tem pozivajo k rednemu pregledovanju uporabe, učinkovitosti in ustreznosti podpornih ukrepov ter k pripravljenosti na njihovo prilagoditev, če bodo to terjale spremenjene okoliščine.

Čeprav je finančni minister Andrej Šircelj pred časom napovedal, da bodo nacionalni načrt za okrevanje in odpornost v Bruselj poslali do konca leta, komisija v poročilu navaja predvidevanje, da bo Slovenija načrt posredovala v prihodnjem letu.

Komisija je pri vseh ocenah osnutkov proračunskih načrtov za prihodnje leto upoštevala trenutno zdravstveno krizo, visoko stopnjo negotovosti in resen upad gospodarske aktivnosti, ki so posledica izbruha pandemije.

Glede na uporabo splošne odstopne klavzule v okviru pakta za stabilnost in rast, ki zagotavlja maksimalno prožnost pri uveljavljanju evropskih proračunskih pravil, so bila evropska fiskalna priporočila, podana julija, kvalitativne narave.

Omenjeno klavzulo je mogoče uporabiti v primeru izrednih dogodkov, na katere država ne more vplivati, oziroma v primeru resnih gospodarskih težav, ki vplivajo na celotno EU. Odstopanje od pravil naj bi veljalo še vsaj do konca prihodnjega leta.

Tokrat tako ni običajne razvrstitve članic v skupine skladnih s paktom, pretežno skladnih in tistih s tveganji neskladnosti s proračunskimi pravili. Bruselj se je osredotočil na vprašanje, ali so načrtovani ukrepi začasne ali trajne narave.

Komisija je ocenila, da so v večini članic, tudi v Sloveniji, ukrepi začasni. Nekateri ukrepi Francije, Italije, Litve in Slovaške pa se ne zdijo začasni ali ublaženi z izravnalnimi ukrepi.

Izpostavila je tudi, da je v primeru Belgije, Francije, Grčije, Italije, Portugalske in Španije glede na raven njihovega javnega dolga in velike srednjeročne izzive za vzdržnost pred izbruhom pandemije pomembno zagotoviti srednjeročno vzdržnost javnih financ.

Ocene osnutkov proračunskih načrtov članic območja evra sodijo v sklop jesenskega gospodarskega svežnja, ki tradicionalno vključuje tudi oceno, katere članice morajo na temeljit pregled gospodarskih neravnovesij, in poročilo o zaposlovanju.

V poročilu o makroekonomskih neravnotežjih komisija ugotavlja, da so se ta do izbruha krize zaradi covida-19 sicer zmanjševala, vendar se zdi, da se tveganja povečujejo v članicah, ki so se z neravnotežji soočale že pred pandemijo.

Komisija priporoča poglobljeno analizo stanja v 12 članicah, za katere je že februarja ugotovila, da imajo neravnotežja. To so Ciper, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Španija in Švedska.

V poročilu o zaposlovanju pa komisija ugotavlja, da je covid-19 prekinil šestletni pozitivni trend na trgu dela. Članice, ki so se že pred pandemijo soočale z resnimi izzivi, so zdaj še bolj ranljive.

Evropski semester je cikel tesnejšega usklajevanja proračunskih in gospodarskih politik članic pod budnim očesom Bruslja, ki ga je unija uvedla leta 2011 v kriznih časih, da bi preprečila nove krize. Pandemija je ves cikel močno spremenila.

Izvršni podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis in komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni sta ob predstavitvi svežnja danes znova izpostavila pomen hitrega sprejetja svežnja za spoprijem Evrope s pandemijo in vse članice unije pozvala k odgovornosti.