STA novice / Pri ureditvi dela na domu še številne vrzeli

Zakonodaja v Sloveniji je delo na domu predvidela že leta 1962 v posebnem zakonu, torej več kot tri desetletja pred konvencijo Mednarodne organizacije dela iz leta 1996, ki mu namenja pozornost kot kompleksni delovnopravni problematiki. V času epidemije se kaže kot nuja, potreba in realnost, delodajalci pa se zanj odločajo tudi v času, ko ni izrednih razmer zaradi epidemije.

"Zakaj se na področju oblik dela ne premaknemo naprej in si ne postavimo višjih ciljev?" je v uvodnem nagovoru zanimalo izvršnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitjo Gorenščka. Postavil je vprašanje, zakaj ne bi prisluhnili mladim, ki želijo delati tam, takrat in toliko, kot ustreza njihovim potrebam.

Sodobni pristopi po njegovem narekujejo, da si delavci sami izberejo del dneva, ko bodo delali. Na tem področju smo v Sloveniji po njegovi oceni v velikem zaostanku, saj je področje preveč regulirano. V spremembe moramo iti in pogledati preko parcialnih interesov, je pozval.

Predsednik sindikalne konfederacije Pergam Jakob Počivavšek je spomnil, da je institut dela na domu že dolgo v zakonu o delovnih razmerjih, a mu do aktualne epidemije nismo namenjali veliko pozornosti. Z epidemijo se je njegov obseg povečal, vendar delo na domu med epidemijo ni enako kot delo na domu v normalnih okoliščinah, je izpostavil.

Pri delu na domu, ki ga utegne biti več tudi po epidemiji, se po njegovih besedah postavlja vrsta pravnih in drugih vprašanj. Med njimi so denimo vprašanja nadomestila za uporabo lastnih sredstev, varnosti in zdravja pri delu in kibernetske varnosti. Delo na domu je treba po njegovem mnenju urediti v okviru socialnega dialoga. Ekonomsko-socialni svet pa je že pozval k ratifikaciji konvencije Mednarodne organizacije dela, ki ureja vprašanje dela na domu, je spomnil.

Sara Bagari s pravne fakultete v Ljubljani, ki je predstavila delo na domu z vidika evropskega pravnega reda, je povedala, da mora delodajalec v skladu z okvirnim sporazumom o delu na domu spoštovati zasebnost delavca. Po evropski direktivi o usklajevanju poklicnega in družinskega življenja pa imajo delavci, ki so starši ali oskrbovalci, pravico do prožnega delovnega časa.

Delo na domu je zelo učinkovit ukrep za preprečevanje širjenja epidemije, zato ne bi smelo biti ovir za njegovo uporabo, je dejal Nikolaj Petrišič z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki se je osredotočil na obveznost delodajalca glede varnosti in zdravja pri delu na domu. Ocena tveganja mora biti po njegovih besedah izdelana tudi za delo na domu, ne le za delo v prostorih delodajalca. Delodajalec je namreč po njegovih besedah odgovoren za varnost in zdravje delavca tudi, če ta dela doma.

Delavec pa mora imeti tudi pravico do odklopa, torej da se odklopi s tehnoloških in elektronskih naprav, ne da bi to imelo zanj negativne posledice, je nadaljevala Aleksandra Kanjuo Mrčela s fakultete za družbene vede v Ljubljani. Zdaj se po njenih besedah znova postavljajo temeljna vprašanja, denimo to, kaj je delavec, kaj je delovni čas ali kaj je počitek.

V aktualnem času govorimo že o kulturi popolne dostopnosti delavca 24 ur na dan sedem dni na teden in o spletnem suženjstvu, je izpostavila. Po njenih besedah pa zato sledijo posledice, kot so denimo psihosocialne težave, težave v zasebnem življenju in kognitivne težave, torej težave pri poglobljeni pozornosti. Pomembno je oblikovati ustrezno kulturo dela, je pozvala.