STA novice / Na okrogli mizi o preprečevanju poslovnih goljufij in obvladovanju tveganj

Kot je na dogodku v okviru mednarodnega tedna ozaveščanja o prevarah, ki je potekal prek spleta, ocenil Branko Mayr z Visoke šole za računovodstvo in finance, je največja težava na področju goljufij v poslovnem svetu pomanjkljiva kakovost preiskav. V njih je po njegovem mnenju preveč "halo efekta". "Izboljšajmo kakovost preiskav. Ko organ pregona naredi napako, je ni več mogoče popraviti," je opozoril.

Vodilni partner in vodja področja forenzike za jadransko regijo v družbi Deloitte Jurij Sidorovič je kot največjo težavo na tem področju izpostavil nepriznavanje podjetij, da goljufije obstajajo. "Tudi mnoga zasebna podjetja si ne priznajo, da so morda žrtev prevare," je dejal.

Davčni svetovalec Ivan Simič pa je opozoril predvsem na pomanjkljivo vzgajanje in izobraževanje ljudi, da do goljufij sploh ne bi prihajalo. "Začeti se mora že z vzgojo v otroštvu," je poudaril in pozval tudi k učinkovitemu sankcioniranju kršitev.

Slednje po njegovih besedah ne sme pomeniti pretirane represije, ko ljudi "kar po vrsti razglašamo za utajevalce davkov". Nujna so jasna pravila, saj je na davčnem področju veliko tveganja zaradi neznanja, je opozoril. Opozoril je tudi na pogosto problematično samovoljno ravnanje uradnikov.

Kadrovski vidik tveganj je izpostavil tudi svetovalec Svetovne banke, Združenih narodov in Sveta Evrope za področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma Klaudijo Stroligo. Vlade se v Sloveniji po njegovih besedah menjajo zelo pogosto, zato je strokovno neodvisnost kadra težko zagotoviti.

Tudi Mayr je pozval k imenovanju odgovornih posameznikov na položaje, kjer se sprejemajo odločitve. "Želim si odločevalce in ne birokratov. Debirokratizacija je tudi predpogoj za boj s kriminalom," je dejal.

Stroligo je opozoril tudi na pomen dobre analize in pravilne interpretacije podatkov. To je ključnega pomena tudi po Sidorovičevem mnenju, saj nerazumevanje tveganj vodi v nesmiselno trošenje denarja.