Navigacija
Portal TFL

STA novice / Odbor DZ proti proračunskem kritju stroškov za izvajanje univerzalne poštne storitve

četrtek, 26.11.2020

Ljubljana, 26. novembra (STA) - Člani odbora DZ za gospodarstvo na današnji seji niso podprli sprememb zakona o poštnih storitvah. Več kot 7000 podpisov za spremembo, po kateri bi stroške za izvajanje univerzalne poštne storitve krili iz državnega proračuna, je ob podpori SLS v DZ vložil Sindikat poštnih delavcev (SPD).

"Res je, da danes ni več veliko pisem, a ljudje pošto še vedno potrebujejo," je na odboru poudarila Diana Kos iz SPD, enem od dveh reprezentativnih sindikatov na Pošti Slovenije. Po njenih besedah je pošta na podeželju ne le stik z državnim aparatom, ampak tudi točka, kjer starejši občani opravijo storitve, ki jih Pošta nudi.

Pomen pošte je, kot je izpostavila, podčrtala tudi epidemija, ko so ljudje ostajali doma in več zadev opravili na spletu. "Mi smo vezni člen med spletnim svetom in vhodnimi vrati državljanov," je izpostavila.

Vlada je predlogu nasprotovala. Kot je pojasnil državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc, predlaganih rešitev med drugim ni mogoče podpreti, saj v skladu s predpisano metodologijo in izračunom neto stroška obveznosti univerzalne poštne storitve po preučitvi vseh relevantnih okoliščin doslej še ni bilo ugotovljeno, da Pošti Slovenije z izvajanjem univerzalne poštne storitve nastaja neto strošek kot nepravično finančno breme.

V Sloveniji je kot mehanizem načina financiranja neto stroška univerzalne poštne storitve določen kompenzacijski sklad, a doslej po Zajčevih besedah pogoji za njegovo ustanovitev še niso bili izpolnjeni. "S tem pa tudi ne morebitne okoliščine in razlogi, ki bi terjali spremembo načina financiranja morebitnih neto stroškov obveznosti izvajanja univerzalne poštne storitve," je pojasnil.

Poslanci koalicije in opozicije so bili v razpravi na različnih bregovih. Gregor Perič (SMC) je izpostavil, da živimo v času procesov digitalizacije oz. spreminjanja posameznih posredniških storitev, ki je epidemija le še pospešila. Vsaka kriza pa je po njegovih besedah tudi neka nova priložnost. Med možnostmi pri spreminjanju poslovanja je omenil več paketomatov.

Marko Pogačnik (SDS) rešitev vidi v spremembi strategije upravljanja državnega premoženja. Kot je pojasnil, Pošta Slovenije sodi pod upravljanje Slovenskega državnega holdinga, njeno poslovodstvo pa mora delovati skladno s smernicami strategije, sprejete 2015, ki gospodarske družbe v državni lasti zavezuje k donosom.

Pogačnik je prepričan, da bi morala za Pošto Slovenije veljati izjema. Tudi njegov strankarski kolega Franc Breznik se je strinjal, da bi bilo Pošto kot tako treba izvzeti iz strategije. Kot je izpostavil, je ta bolj povezana z javnim dobrim kot pa z dobičkonosnostjo.

Matej T. Vatovec (Levica) je medtem izpostavil, da ima Slovenija eno najbolj kakovostnih univerzalnih poštnih storitev. "Gre za javni servis, ki obstaja zato, da lahko prejemamo pošto. Gre za nekaj, kar ni in nikoli ne bo dobičkonosna panoga. Problem je na strani države," je prepričan. Tudi sam je izpostavil, da je Pošta Slovenije v strategiji upravljanja opredeljena kot naložba, ki mora prinašati dobiček, ne pa kot javna služba. "Ker so želje po dobičkih vedno večje, se bodo še naprej dogajale stvari, kot je zapiranje pošt in slabšanje pogojev za zaposlene. Degradacija sistema in pošte same," je posvaril in predlog zakona pozdravil.

Da se mora pošta modernizirati in slediti trendom, je po mnenju Marka Bandellija (SAB) jasno. A država državljanom mora zagotavljati določene storitve. "Gledati javne servise skozi številke je absolutno zgrešeno. So določena podjetja, aktivnosti in storitve, ki se ne smejo gledati samo skozi bilanco," je poudaril.

Meira Hot (SD) je dejala, da dobrih 61 odstotkov poštnih poslovalnic, predvsem podeželskih, posluje z izgubo. Od leta 2012 mora Pošta zniževati stroške, česar se je med drugim lotila z zapiranjem poslovalnic in skrajševanjem delovnega časa. To ima po mnenju poslanke negativne posledice, predvsem za starejšo populacijo, ki ji je tako bistveno otežen dostop do storitev.

Tudi Edvard Paulič (LMŠ) se je predlog podprl in opozoril, da Pošta izgubo, ki jo ustvarja z univerzalno poštno storitvijo, kompenzira z zapiranjem nerentabilnih poslovalnic, te pa so skoraj vse na podeželju.

"Ko človek pogleda intenco zakona, pomisli, da je cilj predvsem ta, ali je možno z ureditvijo nepravičnega finančnega bremena zagotoviti, da Pošta v prihodnje ne bi zapirala poslovalnic. Mislim, da to ni mogoče," je medtem dejal Robert Polnar (DeSUS). Meni namreč, da je dobršen del storitev, ki jih Pošta Slovenije nudi, tudi zaradi tehnoloških sprememb, na koncu svojega cikla.

Ivo Dimic (NSi) pa je zanimalo, kaj bi s sprejemom tega zakona pridobili zaposleni pri dostavi in za poštnim okencem "in kako lahko razumemo prošnjo za državno sofinanciranje univerzalne poštne storitve ob dejstvu nakupa Intereurope, ki ni bila tako skromna investicija". Kaj predlog, pravzaprav prinaša, je zanimalo tudi njenega strankarskega kolega Mihaela Prevca. "Če to pomeni, da se vendarle ne bo nadaljeval trend zapiranja poslovalnic in odpuščanja delavcev, potem ima smisel, a v tej razpravi danes odgovora nisem dobil," je sklenil.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x Dialog title
dialog window