STA novice / Državni svet brez veta na šesti protikoronski zakon

Državni svet je izvedel manever, ki ga z argumentom nujnosti čimprejšnjega začetka uveljavljanja protikriznih ukrepov uporablja od začetka zdravstvene krize.

Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je tako danes dopoldne sprejela predlog odložilnega veta in pri tem zapisala, da je ta vložen z namenom pospešitve postopka uveljavitve zakona.

Kot so navedli, navedeni zakon sodi v kategorijo tistih, s katerim se želi omiliti posledice oziroma zmanjšati negativne učinke epidemije covida-19 za državljane in gospodarstvo, zato je pomembno, da čim prej začne veljati.

Čeprav gre za uveljavljen način umika nevarnosti veta, da ni treba čakati sedem dni na objavo zakona v uradnem listu, so državni svetniki na popoldanski seji vseeno opravili razpravo.

Na mizi sta bila namreč dva predloga dopolnil, s katerima bi državni svetniki od poslancev vendarle zahtevali vnovično odločanje o zakonu.

Prvega je vložil svetnik Peter Požun, ki je opozoril na nekatere pomanjkljive zakonske določbe. Najbolj ga je zmotilo, da DZ ni sledil predlogu komisij državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ter za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, da se po zgledu iz prvega protikoronskega zakona med ukrepe vnese poseben dodatek za zaposlene v javnih zdravstvenih in
socialno varstvenih zavodih, ki niso v neposrednem stiku s covidnimi pacienti, a vseeno v veliki meri pripomorejo k temu, da sistem deluje nemoteno.

Drugi predlog dopolnila pa je vložil sindikalist Branimir Štrukelj, ki je opozoril na neustreznost tako postopka sprejemanja zakona kot nekaterih zakonskih določb. Opozoril je, da ni bilo možnosti, da bi sindikati v enakopravnem dialogu usklajevali zakonske rešitve z delodajalci in vlado. Opozoril je tudi na nekatere sprejete rešitve, ki z epidemijo nimajo zveze, npr. na spreminjanje pogojev za podaljšanje akreditacij za področje visokošolskih zavodov.

Dopolnili nista dobili zadostne podpore.

Šesti protikoronski zakon bo tako zdaj lahko začel veljati. Skupna vrednost ukrepov je ena milijarda evrov, poglavitna novost pa je delno kritje fiksnih stroškov tistim podjetjem, ki jim bodo prihodki zaradi epidemije upadli za najmanj 30 odstotkov. Zakon med drugim prinaša še podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo, dlje časa bo mogoče koristiti moratorij na odplačevanje posojil, vrača se možnost obročnega plačila in odloga davkov, jamstvena shema za posojila podjetij pa bo bolj dostopna.