Navigacija
Portal TFL

STA novice / Po evropski strategiji za enakost oseb LGBTIQ+ prizadevanja za čimprejšnjo pripravo nacionalnega akcijskega načrta (tema) (dopolnjeno)

četrtek, 26.11.2020

Ljubljana, 26. novembra (STA) - Po predstavitvi strategije za enakost oseb LGBTIQ+ v EU se pri nas krepijo prizadevanja za pripravo nacionalnega akcijskega načrta, pri čemer v več organizacijah opozarjajo na potrebo po koordinacijski točki, ki bo pripravo vodila. Med drugim je slišati opozorila o nasilju nad mladimi v šolah in nadlegovanju oseb zaradi njihove usmerjenosti.

Evropska komisija je omenjeno strategijo za obdobje 2020-2025 predstavila sredi novembra, o njej pa bodo nocoj spregovorili tudi v spletnem pogovoru, ki ga pripravljata predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji in Pritličje, prostor srečevanj in odprte debate v Ljubljani.

Barbara Rajgelj iz Pritličja je strategijo označila kot pomemben premik v smeri podpore spoštovanju človekovih pravic za vse. Ob tem je za STA izpostavila, da "imamo v delih Evrope LGBT proste cone, napade na stanovanja LGBTIQ+ oseb z gorečimi baklami, zniževanje zakonske zaščite trans oseb, poglobljene socialne stiske LGBTIQ+ oseb zaradi zdravstvene krize, Evropa pa se lomi na vprašanju vladavine prava".

Vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič, ki bo prav tako sodeloval v nocojšnjem pogovoru, je ob prvi tovrstni strategiji EU izpostavil, da sta enakost in nediskriminacija temeljni vrednoti in temeljni pravici EU. "Tu ni nobene ideologije, gre za temeljne vrednote v EU. Vsak med nami ima pravico biti, kar je, in ljubiti, kogar želi - in to brez strahu pred preganjanjem. To je bistvo Evrope in za tem trdno stojimo," je poudaril.

Ob tem opozarja, da je diskriminacija v EU kljub splošnemu napredovanju na področju enakosti LGBTIQ+ oseb še vedno prisotna in da več kot polovica teh oseb javno ne razkrije svoje spolne usmerjenosti ali identitete. Strategija pa se po njegovih besedah sprejema "v času, ko smo na žalost priča razkrajanju ali nazadovanju temeljnih pravic v nekaterih državah". Ob tem je dodal, da so se ranljive skupine zaradi covida-19 znašle pod novimi pritiski in da LGBTIQ+ osebe pri tem niso izjema. Stančič pa je ob tem jasen: "Sovraštvo in diskriminacija do LGBTIQ+ oseb nimata kaj iskati v Evropi 21. stoletja."

Tudi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik strategijo vidi kot pomembno in pozitivno sporočilo, saj sta z njo v EU postavljena okvir in jedro vrednot na področju odnosa do LGBTIQ+ oseb, česar doslej še ni bilo. Strategija po njegovih navedbah odraža, da se v Evropi krepijo vrednote spoštovanja pravic manjšin, pozitivno ravnanje nekaterih držav pa bo ponudilo primer dobrih praks in spodbudo tudi drugim članicam EU.

"Strategija je rezultat naporov in prizadevanj v širšem evropskem prostoru in bo temelj za konkretna dejanja Evropske komisije. Verjamem, da se bo to poznalo tudi v Sloveniji," je dodal Lobnik. Po njegovih besedah je Slovenija ena izmed tistih držav, ki se še ni sistematično lotila reševanja problemov nasilja nad mladimi v šolah, nadlegovanja ljudi zaradi njihove usmerjenosti ali izraza na delovnih mestih in drugod v javnem življenju.

Strategija tako po Lobnikovem prepričanju daje državi priložnost, da na enem od resorjev ustvari koordinacijsko točko za pripravo akcijskega načrta in izvajanja ukrepov na tem področju.

Da je v Sloveniji treba vzpostaviti omenjeno koordinacijsko točko, je poudarila tudi vodja Informacijskega centra Legebitra Lana Gobec. Kot je pojasnila, se pri svojem zagovorniškem delu večkrat srečujejo s tem, da si ministrstva odgovornost za pristojnosti podajajo med sabo. Zato upajo, da bo strategija spodbudila tudi premislek o tem, kam to področje krovno umestiti in kdo bo vodil pripravo nacionalnega akcijskega načrta. Ta načrt, ki bo določil ukrepe, je namreč ključen za uresničevanje strategije v Sloveniji, je poudarila. Pri uresničevanju strategije je sicer po njenem prepričanju potrebno sodelovanje tako EU, držav članic in civilne družbe.

Med ukrepi strategije Evropska komisija predlaga tudi razširitev seznama kaznivih dejanj EU na kazniva dejanja iz sovraštva in sovražni govor, tudi kadar so uperjeni zoper LGBTIQ+ osebe. Gobčeva je ob tem opozorila, da v Sloveniji pristojne institucije ne beležijo, koliko kaznivih dejanj je storjenih iz sovražnih oziroma diskriminatornih nagibov, zato tudi "ne vemo, koliko kaznivih dejanj se zgodi iz neke homofobije, transfobije, bifobije". Tako je strategija po njenih navedbah priložnost za Slovenijo, da to področje na zakonodajni ravni izboljša.

Komisija napoveduje tudi pripravo zakonodaje o vzajemnem priznavanju starševstva v čezmejnih primerih, v skladu z načelom "če smo starši v eni državi, smo starši v vseh državah". To bo po njenem mnenju vplivalo predvsem na države, ki nimajo ureditve denimo partnerske zveze, kot jo imamo v Sloveniji. Za Slovenijo pa bo to vzajemno priznavanje starševstva lahko pomenilo zmanjšanje administrativnega bremena za osebe, ki živijo v Sloveniji, a prihajajo iz drugih članic EU, kjer partnerske zveze niso zakonsko regulirane, je pojasnila za STA.

V zapisu na spletni strani Legebitre o tem, kako bo strategija vplivala na doseganje enakosti LGBTIQ+ oseb v Sloveniji, pa je Gobčeva med drugim navedla, da bi strategija v praksi lahko pomenila, da bo v razpisih EU na več področjih poseben poudarek na izboljšanju položaja skupine LGBTIQ+ in da bo za raziskave o položaju teh oseb namenjenih več sredstev. Za Slovenijo pa je pomembna tudi jasna podpora Evropske komisije državam članicam pri zagotavljanju dostopnih postopkov pravnega priznanja spola, saj nevladne organizacije že vrsto leto opozarjajo, da trenutna ureditev pravnega priznanja spola ni v skladu s človekovimi pravicami, je pojasnila.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x Dialog title
dialog window