STA novice / Ustavno sodišče začasno zadržalo izvedbo e-referenduma v Rogozi

Hoška občina je za 29. november razpisala referendum, na katerem bi okoli 1300 volivcev krajevne skupnosti Rogoza prvič doslej v Sloveniji z elektronskim glasovanjem odločalo o spremembi poštne številke. Krajevna skupnost Rogoza je namreč že pred časom predlagala, da bi svojo sedanjo poštno številke 2204, ki sicer pripada sosednji občini Miklavž na Dravskem polju, menjali za hoško poštno številko 2311.

Ministrstvo za javno upravo temu nasprotuje, zato je občino pozvalo, da referendum v tej obliki prekliče, hkrati pa je vlada vložila zahtevo za oceno ustavnosti odloka o razpisu referenduma. Na podlagi tega mnenja je tudi ministrstvo za notranje zadeve prenehalo izvajati obveznosti po zakonu o evidenci volilne pravice, saj občinski volilni komisiji ni želelo predati volilnega imenika.

Izvedba e-referenduma bi zato, kot je po prejeti odločbi za STA povedal župan Marko Soršak, v nedeljo bila nemogoča v vsakem primeru. Občinski svet je sicer ta teden z veliko večino potrdil sklep o vložitvi svoje zahteve za oceno ustavnosti zakona o referendumu in ljudski iniciativi ter zakona o lokalni samoupravi.

Na hoški občini so prepričani, da jim 140. člen ustave in zakon o lokalni samoupravi omogočata izvedbo svetovalnega referenduma v obliki, kot so ga zastavili v sodelovanju s številnimi pravnimi strokovnjaki in strokovnjaki za informacijsko tehnologijo.

Pri tem se opirajo na pravno mnenje Jurija Toplaka, ki meni, da četudi zakon o referendumu in ljudski iniciativi in zakon o lokalni samoupravi ne omenjata e-glasovanja, je v času pandemije in ukrepov za zajezitev bolezni ob izpolnjevanju določenih pogojev in upoštevanju ustavnih določb mogoče izvesti lokalni referendum tudi v taki obliki.

Vlada v skladu s stališčem ministrstva po drugi strani meni, da občina razpisuje referendum o vsebini, ki ne sodi v njihovo pristojnost, zlasti pa je zanjo sporna predlagana obliki elektronskega glasovanja, ki je veljavna referendumska zakonodaja ne predpisuje. Še več, morebitna izvedba referenduma bi po njihovem pomenila zlorabo demokratičnih postopkov in kršenje temeljnih načel glasovanja, kot sta osebno glasovanje in tajnost glasovanja.

Hoška občina je ustavnim sodnikom predlagala, da vladni predlog zavrže, saj ta ni navedla in obrazložila škodljivih posledic za zdravje in življenje ljudi, večjo gospodarsko škodo oziroma tega, katere z ustavo in zakonom zagotovljene pravice in svoboščine občanov bi bile kršene z izvršitvijo odloka.

"V zakonu res ne piše, da je e-glasovanje dovoljeno, nam pa to omogoča ustava. V Sloveniji je namreč dovoljeno, kar ni v zakonu prepovedano, res pa obstajajo tudi države, kot je Severna Koreja, kjer državljani lahko delajo le, kar je dovoljeno," je za STA dejal Soršak, ki se boji, da e-volitve ne ustrezajo vsem etabliranim političnim strankam.

Ustavno sodišče se o vsebini vladne ustavne pobude seveda še ni izreklo, so pa soglasno sprejeli sklep, da zadržanje e-referenduma do dokončne odločitve ne more povzročiti občutnejših škodljivih posledic. Hujše bi po njihovem bile posledice, če bi dovolili glasovanje, ki bi se pozneje izkazalo kot protiustavno in nezakonito, hkrati pa bi okrnilo verodostojnost referendumskega rezultata.

Kljub epidemiološkim razmeram pa bo kot kaže 13. decembra prišlo do klasičnega referenduma v Rogaški Slatini, kjer bodo volivci odločali o postavitvi razglednega stolpa. Predlagatelji so si prizadevali za preložitev na pomlad, a na občini ob podpori obeh pristojnih ministrstev vztrajajo pri izvedbi.