STA novice / Ob 20. obletnici listine EU o temeljnih pravicah pozivi k osveščanju in njenemu upoštevanju

Na konferenci v organizaciji Agencije EU za temeljne pravice (FRA) in Evropske komisije so govorci spregovorili o prihodnosti temeljnih pravic v EU ter vlogi listine na evropski in nacionalni ravni.

Podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova je uvodoma spomnila, da je bila listina sprejeta, da bodo ljudje v EU bolje živeli. Prepričana je, da predstavlja mejnik evropskega projekta, saj je pomenila, da EU ni le gospodarski projekt, ampak da povezava temelji na skupnih vrednotah.

Med glavnimi izzivi je širjenje splošnega zavedanja o listini, je izpostavil direktor FRA Michael O'Flaherty. Čeprav mora njena uporaba ni lahka, je pomemben inštrument, je prepričan. Listina je namreč kljub temu, da gre za prelomen dokument, podcenjena, je opozoril.

Podobnega mnenja je bila portugalska pravosodna ministrica Francisca van Dunem, ki poudarja pomen osveščanja o listini. Po njenem mnenju je treba okrepiti znanje državljanov tako o listini kot temeljnih pravicah.

Po oceni predsednika Sodišča EU Koena Lenaertsa pa je listina bolj učinkovita, kot se morda zdi, potenciala, da postane sprožilec za začetek političnega procesa, pa je še veliko.

Že sedaj pa je to odlično orodje za zaščito pred diskriminacijo ranljivih skupin in manjšin, obenem lahko vladajoči politiki prepreči, da nadzoruje državljane kot 'veliki brat', je dodal Lenaerts. Priznava pa, da morajo biti sodišča neodvisna in robustna, da se lahko po potrebi tudi uprejo politični večini. "Neodvisna sodišča so hrbtenica vladavine prava v EU," je poudaril.

Sodelujoči na konferenci so prepričani, da bo listina v prihodnjih desetih letih postala še pomembnejša. Jourova vidi njen potencial predvsem v času po krizi covida-19, da se zaščiti najranljivejše, da ne bodo plačali cene krize. Van Dunemova pa je med drugim prepričana, da bo v roku desetih let vsebina listine nekaj živega v vseh državah članicah in da to ne bo samo nek dokument, na katerega se bo pozabilo.

Evropska komisija je sicer v začetku meseca predstavila novo strategijo za krepitev uveljavitve listine EU o temeljnih pravicah, da bi njena vsebina postala realnost za vse državljane. V okviru strategije načrtuje krepitev zavedanja državljanov, učinkovito uporabo listine v državah članicah, opolnomočenje organizacij civilne družbe in pravnikov ter da bo postala listina kompas evropskih institucij.

Listina EU o temeljnih pravicah, ki so jo razglasili leta 2000 v Nici, določa pravice, ki jih morajo pri izvajanju zakonodaje EU spoštovati tako unija kot države članice. Temelji na evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic ter drugih evropskih in mednarodnih instrumentih. Med drugim vključuje, da so invalidnost, starost in spolna usmerjenost prepovedane podlage za diskriminacijo, poleg tega med temeljne pravice, ki jih določa, vključuje dostop do dokumentov, varstvo podatkov in dobro upravljanje.