STA novice / Vlada z novelo zakona o mednarodni zaščiti za preprečevanje zlorab sistema

Kot je zapisano v obrazložitvi predloga, ki so ga pripravili na ministrstvu za notranje zadeve, so spremembe potrebne zaradi povečevanja števila vloženih prošenj za mednarodno zaščito v Sloveniji in s tem čedalje bolj obremenjenega sistema mednarodne zaščite.

Ob tem v sporočilu za javnost po seji vladi opozarjajo, da so lani več kot polovico vseh prošenj vložili državljani Alžirije, Maroka in Tunizije, podoben trend pa se nadaljuje tudi letos. Te države so na seznamu varnih izvornih držav, razlogi, ki jih prosilci navajajo ob podaji prošnje za mednarodno zaščito, pa so predvsem ekonomske narave.

"Iz tega je mogoče sklepati, da je večina prošenj vloženih z namenom zlorabe postopka mednarodne zaščite ter omogočanja nadaljnje poti v države članice EU zaradi iskanja zaposlitve," so zapisali. To po njihovem mnenju nakazuje tudi trend samovoljnih zapustitev Slovenije, saj je bilo lani ustavljenih kar 80 odstotkov postopkov za mednarodno zaščito, letos pa 81 odstotkov.

Z novelo naj bi tako zagotovili hitre in učinkovite postopke mednarodne zaščite z odpravo pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri izvajanju posameznih določb v praksi. Predvidene so tudi sankcije za oviranje izvedbe postopkov mednarodne zaščite, neupoštevanje dolžnosti prosilcev za mednarodno zaščito, kršenje pravil bivanja v nastanitvenih centrih, pravil javnega reda in miru ter kazniva dejanja. Prav tako naj bi omogočili učinkovitejšo izvedbo omejitve gibanja, osebe z mednarodno zaščito pa spodbujali k integraciji.

Med drugim naj bi s predlogom preprečevali zlorabe postopka mednarodne zaščite. Tako se razširjajo razlogi, zaradi katerih se lahko prošnje za mednarodno zaščito zavrne kot očitno neutemeljene, denimo v primerih, ko prosilci nimajo osebnih dokumentov, s katerimi bi dokazali svojo istovetnost.

Predlog ponovno uvaja možnost pritožbe na vrhovno sodišče, saj je možnost vložitve revizije na vrhovno sodišče zelo omejena. Izhajajoč iz prakse do presoje zakonitosti in pravilnosti odločb ministrstva na vrhovnem sodišču v določenih primerih zato ne more priti, kar ima hude posledice za vzpostavitev enotne in usklajene sodne prakse, so še zapisali v sporočilu za javnost.

Poleg tega predlog vzpostavlja pravno podlago za izvajanje postopkov omejitve gibanja prosilcev za mednarodno zaščito, kadar je v postopku treba izkazati nevarnost, da bo prosilec pobegnil. Da v trenutno veljavnem zakonu zaradi odsotnosti opredelitve okoliščin ni pravne podlage za omejitev gibanja, je namreč opozorilo vrhovno sodišče.

Večje spremembe predlog prinaša tudi na področju pravic in dolžnosti oseb s priznano mednarodno zaščito. Cilj predloga je osebe z mednarodno zaščito spodbuditi, da se čim bolj vključijo v programe vključevanja, izobraževalne programe ter tečaje slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe. Predlog še predvideva, da tudi oseba s priznano mednarodno zaščito z zadostnimi lastnimi sredstvi krije sorazmeren del nastanitve v integracijski hiši in nekatere stroške, povezane z izobraževanjem.

S predlogom zagotavljajo tudi pravno podlago, da lahko pristojni organ podvomi o starosti vlagatelja, ki trdi, da je mladoletnik brez spremstva, ter odredi pripravo izvedeniškega mnenja še pred podajo prošnje za mednarodno zaščito. Tudi na tem področju namreč po navedbah ministrstva prihaja do zlorab, in sicer z zavajanjem pristojnih organov glede resnične starosti.