STA novice / Za vpogled v telefon po mnenju informacijske pooblaščenke potreben sodni nalog

Namestitev aplikacije #Ostanizdrav naj bi bila glede na zakonske določbe prostovoljna, so zapisali v sporočilu za javnost.

Kot navajajo, je informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik v preteklosti že večkrat opozorila, da prostovoljnost uporabe tovrstnih aplikacij zahtevajo veljavni predpisi v Sloveniji in Evropski uniji. Takšno je tudi mnenje Evropske komisije, Sveta Evrope, Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Evropskega parlamenta. Ob sprejemanju zakonodaje je to v svojem mnenju poudarila zakonodajno pravna služba državnega zbora. Prostovoljnost uporabe oziroma nekaznovanje zaradi neuporabe sta kot pogoj določila tudi ponudnika zalednih storitev, na katerih temelji aplikacija Apple in Google, so spomnili v uradu informacijske pooblaščenke.

Poudarili so, da v tem trenutku ni mogoče v celoti oceniti, kako obsežne bodo posledice odloka na temeljne in ustavne pravice posameznikov, niti ni jasno, kaj odlok pomeni za varstvo osebnih podatkov. V njem namreč ni določeno, kako naj bi se nova ureditev sploh izvajala, kako naj bi posamezniki izkazovali namestitev aplikacije, kako dolgo mora biti aplikacija nameščena za izpolnjevanje pogojev iz odloka ter kako naj bi se zakonito in ustavno skladno izvajal nadzor nad izvajanjem te določbe odloka.

Spomnili so, da je za vpogled v mobilni telefon in preverjanje namestitve aplikacije potreben sodni nalog. Vprašanja varstva osebnih podatkov, za katera je pristojen informacijska pooblaščenka, so le en segment sicer bistveno širše problematike posega v različne temeljne pravice, so navedli.

Ker se zastavlja vprašanje, ali nova ureditev pomeni diskriminacijo vseh tistih, ki si aplikacije ne morejo naložiti, ker nimajo ustreznih pametnih telefonov, je urad informacijske pooblaščenke prejete prijave odstopil v reševanje zagovorniku načela enakosti Mihu Lobniku. O skrbeh posameznikov glede posledic odloka za njihove temeljne pravice pa seznanil varuha človekovih pravic Petra Svetino. Vprašanje zakonitosti obdelav osebnih podatkov pri tem bo informacijska pooblaščenka preverila v inšpekcijskem postopku, so zapisali.

V uradu informacijske pooblaščenke so ponovno poudarili, da je v demokratični družbi vedno ključno, da se pri izbiri ukrepov, s katerimi država posega v temeljne pravice posameznikov, kot so pravica do gibanja, pravica do zasebnosti, pravica do zdravja in pravica do šolanja, vedno uporabi najmilejša oblika posega, s katero je mogoče učinkovito doseči zakonite učinke.

Pristojnost informacijske pooblaščenke je omejena na vprašanja varstva osebnih podatkov in se ne razteza na področje vseh temeljnih pravic državljanov. Vprašanje primernosti in ustreznosti posegov v ustavne pravice s strani državnih organov je naloga varuha človekovih pravic, so še zapisali.