STA novice / Predlog za spremembe financiranja poštnih storitev končal zakonodajno pot

Predlog novele zakona o poštnih storitvah je skupaj z več kot 7000 podpisi volivcev v DZ vložil Sindikat poštnih delavcev. Predvidel je, da bi država finančno podprla izvajanje univerzalne poštne storitve, s čimer bi se preprečilo nadaljnje zapiranje poštnih poslovalnic.

Primanjkljaj, ki ga pošta ustvarja z univerzalno poštno storitvijo, bi se pokril iz posebnega kompenzacijskega sklada pri Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve RS. "V poslanski skupini SD vidimo to kot primerne ukrep za izboljšanje razmer," se je strinjal poslanec te stranke Soniboj Knežak. Kot je opozoril, namerava Pošta Slovenije zmanjšati število poštnih poslovalnic skoraj za polovico.

"Niti trenutna izjemna rast števila paketov ne odtehta upada prihodkov, ki jih na Pošti Slovenije beležijo prav zaradi tega, ker izvajajo univerzalno poštno storitev," bi predlagane spremembe podprl tudi Edvard Paulič (LMŠ).

Matej T. Vatovec (Levica) je opozoril, da se z zavrnitvijo predlaganih sprememb na dolgi rok slabšata kakovost in dostopnost univerzalne poštne storitve. "Predvsem pa se s tem uničuje Pošto Slovenije, podjetje v 100-odstotni lasti države," je bil kritičen.

Poslanci koalicije so predlog sprememb zakona zavračali z utemeljitvijo, da doslej še ni bilo ugotovljeno, da bi Pošti Slovenije z izvajanjem univerzalne poštne storitve nastajal neto strošek kot nepravično finančno breme.

Branislav Rajić (SMC) je spomnil, da se ob spremenjenih potrebah uporabnikov število poštnih poslovalnic zmanjšuje tudi drugod po EU. Strinjal se je, da je treba zagotavljati primerno raven in dostopnost teh storitev tudi v manjših in od urbanih središč oddaljenih krajih, vendar naj ustrezno rešitev poišče Pošta Slovenije v sodelovanju z lokalno skupnostjo.

Franc Breznik (SDS) pa je zatrdil, da v koaliciji iščejo rešitve, ki bi preprečile zmanjševanje števila poštnih poslovalnic na podeželju. Številni upokojenci namreč prek pošte opravljajo tudi plačilne storitve, pričakovati, da bomo pri njih v naslednjih letih dosegli digitalno pismenost, pa se mu ne zdi realno.