STA novice / KPK uvedla preiskave suma kršitve integritete pri nabavah zaščitne opreme, vpleteni napovedujejo tvorno sodelovanje (zbirno)

Poleg Počivalška in Rumpfa bo KPK preiskovala še nekdanjega državnega sekretarja Aleša Cantaruttija, nekdanjega uslužbenca zavoda za blagovne rezerve Ivana Galeta in nekdanjega direktorja zavoda Antona Zakrajška, uslužbenca zavoda Alojzija Černeta in Marka Naraločnika ter uslužbenko ministrstva za gospodarstvo Andrejo Potočnik.

KPK je v okviru tematskega nadzora v zavodu za blagovne rezerve in drugih subjektih javnega sektorja, ki so izvajali nabavo zaščitne opreme, potrebne pri obvladovanju širjenja nalezljive bolezni covid-19 zaznala večje število korupcijskih tveganj. Zato je pristojnim podala priporočila. Hkrati pa je zaznala tudi nekatere sume kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, zaradi katerih je v novembru uvedla 21 preiskav.

Vse postopke je KPK uvedla zaradi suma kršitve integritete uradne osebe. Sume kršitev je zaznala v osmih poslih, v katerih so bili izbrani ponudniki Public Digital Infrastructure, Hmezad - TMT, Gorenje gospodinjski aparati, GenEplanet diagnostika, Cross Continental, Dobnik Trade, Tehno-Mag in Medicop.

Kot so poudarili v KPK, bo šele preiskava pokazala, ali bodo zaznani sumi kršitev tudi potrjeni ali pa bodo ovrženi. "Obravnavane osebe bodo imele v postopku preiskave vse pravice v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku, prav tako bodo imele možnost pojasniti svoja ravnanja," so še zagotovili v KPK.

Počivalšek je napovedal, da bo s KPK korektno sodeloval. "V življenju sem vedno pazil na integriteto in zato obtožbe zavračam in hočem dokončno razčistiti to zgodbo ter si vrniti dobro ime," je dejal.

"KPK izvaja svoje pristojnosti v skladu z zakonodajo, kar seveda spoštujem in bom z njimi korektno sodeloval. Želim, da se vse okoliščine in vsa dejstva čim prej razjasnijo in da pridemo do konca te zgodbe," je za STA dejal minister v odzivu na današnje sporočilo KPK, da je po izvedenem tematskem nadzoru nabav zaščitne opreme uvedla 21 preiskav suma kršitve integritete uradne osebe.

Minister je izpostavil, da je nabava medicinske opreme na začetku epidemije novega koronavirusa potekala "v norih okoliščinah, ko je v Sloveniji vladal strah, saj zdravstveni sistem ni bil pripravljen in opremljen, v svetu pa je divjala vojna za opremo".

"Seveda je bilo takrat precej zmede, saj niti zdravstveni sistem, niti birokratski aparat nista bila pripravljena na nabavo v tako divjem kontekstu," je dejal minister in dodal, da so s kolegi na ministrstvu naredili vse, kar je bilo v njihovih močeh, da so zdravstvu v najkrajšem času zagotovili opremo. "Vse tiste ponudbe, ki so obljubljale nabavo v kratkem dobavnem roku, smo sprejeli," je še izpostavil minister.

V. d. direktorja Zavoda RS za blagovne rezerve Tomi Rumpf pozdravlja uvedbo preiskave. Napovedal je, da bo storil vse, da se izvedejo vsi potrebni postopki, s katerimi se bo zgodbi nabav zaščitne opreme prišlo do dna.

Kot je Rumpf dejal v današnji izjavi za medije, se je ob tem treba zavedati, da so se takratne aktivnosti izvajale v izrednih razmerah, na vrhuncu svetovne pandemije covida-19, ko je bil trg zaščitne in medicinske opreme dobesedno razsut. "To dejstvo ne opravičuje morebitnih nepravilnosti posameznikov, se ga pa je treba zavedati ob vseh morebitnih preuranjenih sodbah v javnosti," je poudaril.

Nekdanji direktor zavoda za blagovne rezerve Anton Zakrajšek zadeve v tej fazi ne želi komentirati. Za STA je povedal le, da je svoje videnje dogajanja obsežno pisno pojasnil KPK, in vztraja, da je deloval v dobri veri in zakonito. Zato je prepričan, da bo to pokazala tudi preiskava.

Naraločnik je v odzivu za STA zapisal, da bo vsekakor sodeloval s KPK, saj želi, da se dejstva in okoliščine, povezane s sumom kršitve integritete uradne osebe, čim prej razjasnijo. Tudi uslužbenka ministrstva za gospodarstvo Andreja Potočnik odločitve KPK ne želi komentirati.

Se je pa odzval minister za zdravje Tomaž Gantar, ki je na vladni novinarski konferenci ocenil, da se "praktično vsaka nabava v tej državi že smatra kot na pol kriminalno dejanje, še preden se začne". Ob tem priznava, da včasih prihaja do nepravilnosti, nekaterih tudi namerno. A po njegovih besedah kakršnokoli obsojanje, preden niso vse ugotovitve znane, ni smiselno. "Ko pa enkrat so, takrat gre pa zares, ampak s strani pristojnih institucij," je poudaril. Zato je treba počakati, da pristojne institucije svojo nalogo opravijo, pri čemer je prepričan, "da bo tudi sprejeta odgovornost tistih, pri katerih je bilo karkoli ugotovljenega, da je bilo vodeno na napačen način".