STA novice / Vlada podaljšala subvencioniranje skrajšanega delovnega časa (dopolnjeno)

Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa je eden od ukrepov, ki ga je država sprejela za blažitev posledic epidemije covida-19 v gospodarstvu. Vlada ga je vključila v tretji protikoronski zakon, ki ga je DZ sprejel 29. maja.

Možnost subvencioniranja skrajšanega delovnega časa lahko koristijo delodajalci, ki zaposlenim ne morejo zagotavljati polnega obsega dela. Na voljo je od junija, in sicer tako pravne kot fizične osebe, ustanovljene pred prvo razglasitvijo epidemije, ki imajo z zaposlenimi sklenjene pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas ter po svoji oceni najmanj desetini zaposlenim mesečno ne morejo zagotavljati vsaj 90 odstotkov dela.

Po podatkih ministrstva za delo je bilo doslej v ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa vključenih 4469 delodajalcev za skupno 22.531 zaposlenih oseb pri njih. Do konca novembra jim je bilo izplačanih skupaj 17,3 milijona evrov.

Na ministrstvu ocenjujejo, da bo subvencioniranje skrajšanega delovnega časa tudi v prihodnje zmanjšalo tveganje, da bi se podjetja, ki se zaradi covida-19 soočajo z nizkim povpraševanjem ali negativnimi šoki v produktivnosti, odločala za odpuščanje delavcev. Brez tega in drugih ukrepov za blažitev posledic epidemije bi se kriza zagotovo odrazila v večjem številu brezposelnih oseb, so poudarili.

Predvidene finančne posledice podaljšanja ukrepa delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa, za obdobje od 1. januarja do 30. junija, so po navedbah ministrstva za delo v sporočilu po današnji seji vlade ocenjene v višini 69 milijonov evrov, ob predpostavki, da bo v tem obdobju v ukrep povprečno mesečno vključenih 38.300 delavcev in da povprečni strošek znaša 300 evrov na delavca.