STA novice / Ob prelomu leta: Epidemija močno vplivala tudi na trg dela (tema)

Aprila, mesec dni po razglasitvi epidemije, se je število registriranih brezposelnih v primerjavi z marcem povečalo za 13,9 odstotka na 88.648. V primerjavi z aprilom 2019 je bila to 19,9-odstotna rast. Maja je rast v primerjavi s preteklim mesecem precej upadla, junija pa se je število brezposelnih v primerjavi s predhodnim mesecem že zmanjšalo.

Julija je bilo število brezposelnih na mesečni ravni praktično nespremenjeno, avgusta, septembra in oktobra pa se je na mesečni ravni še nekoliko zmanjšalo. Ob koncu novembra je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 84.139 brezposelnih, kar je 0,6 odstotka več kot oktobra in 16,2 odstotka več kot novembra lani.

Vlada je dodatne izzive na trgu dela naslovila v vseh sedmih protikoronskih zakonih. Med drugim je omogočila subvencioniranje čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa ter nadomestila zaradi karantene in višje sile. Skupni znesek izplačil na podlagi interventne zakonodaje je 17. decembra dosegel približno 335 milijonov evrov.

Na vladi poudarjajo, da so z ukrepi rešili številna delovna mesta in preprečili najhujši scenarij. Pretežno zadovoljne odzive je slišati tudi iz delodajalskih vrst, kjer mnogi poudarjajo, da bi brez tovrstne pomoči množično odpuščali ali celo zaprli podjetje.

Da je vlada ukrepala učinkovito, meni tudi Polona Domadenik z ljubljanske ekonomske fakultete. V nekaterih primerih bi po njenih besedah sicer lahko bila varčnejša, obenem pa določene skupine ljudi, ki bi pomoč potrebovale, te niso prejele. Grenak priokus je pustila tudi čezmerna birokracija. "V splošnem pa bi lahko rekli, da je ekonomska politika dobro opravila vlogo gasilca," je dejala za STA.

Precejšnjo spremembo na trgu dela bo predstavljalo zvišanje minimalne plače. Z januarjem prihodnje leto se bo namreč za izračun minimalne plače začela uporabljati formula, po kateri mora najnižji prejemek za polni delovni čas za 20 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške. Določena bo tudi zgornja meja minimalne plače, in sicer pri 140 odstotkih minimalnih življenjskih stroškov.

Vendar pa je epidemija še okrepila opozorila delodajalcev, da zvišanja minimalne plače ne bodo prenesli. Vladi so zato predlagali, naj minimalno plačo začasno zamrzne. Sindikati so se temu ostro uprli in vztrajajo, da zamrznitev ne pride v poštev.

Vlada je poskušala nesoglasje rešiti s kompromisnim predlogom, po katerem bi bila nova formula za izračun minimalne plače uveljavljena šele 1. aprila in ne 1. januarja. Do konca septembra bi stroške zvišanja krila država, nato pa delodajalci. Vendar pa sta takšnemu predlogu nasprotovali obe strani, zato ga vlada v predlog sedmega protikoronskega zakona ni vključila.

Razpravo o tej temi so spet spremljali pozivi k socialnemu dialogu in opozorila predvsem sindikalne strani, da je ta trenutno na nesprejemljivo nizki ravni. Po mnenju Domadenikove je "argument moči ponovno nadvladal moč argumenta". "Občutek imam, da obe strani, tako delodajalsko kot delojemalsko, prežema klasično nezaupanje, vlada, ki bi morala vzpostaviti sistem konstruktivnih pogovorov, pa namesto blaženja še spodbuja družbene napetosti," je dejala.

Kompromisni predlog vlade je po njenem mnenju dober; vprašanje je le, ali bi bil devetmesečni odlog primeren. "Čakata nas namreč dve izjemno zahtevni leti in nikomur ni v interesu, da podjetja zaradi dviga minimalne plače končajo v stečaju," je poudarila.

Kaj bo prineslo leto 2021, bo po napovedih odvisno predvsem od trajanja epidemije in vladnih ukrepov za pomoč podjetjem. Kot sicer opozarja Domadenikova, se določena podjetja "ohranjajo nad vodo samo s pomočjo subvencij, ki seveda ne pokrivajo vseh stroškov poslovanja oziroma nedelovanja". "Če se bo to še nadaljevalo, lahko pričakujemo, da bodo podjetja drastično zmanjšala zaposlenost kljub subvencijam, ki so jih prejela," je ocenila.

Nekaj optimizma po njenih besedah vlivajo večja naročila v avtomobilski panogi, dobro pa kaže tudi podjetjem v sektorju informacijsko-komunikacijskih tehnologij, gradbeništvu in zdravstvu, ki načrtujejo zaposlovanje.

"Po drugi strani pa bo velik upad zaposlenih v storitvenih dejavnostih, predvsem v sektorju gostinstva in turizma, zmanjšuje se tudi zaposlovanje delavcev v okviru panoge kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnosti. Tudi določena trgovska podjetja bodo zaprla svoje poslovalnice in dejavnost preselila na splet," je dodala.