STA novice / Kitajska in EU z načelnim dogovorom o investicijskem sporazumu (dopolnjeno)

V pogovorih s Xijem sta danes po navedbah tujih tiskovnih agencij sodelovala von der Leynova in predsednik Evropskega sveta Charles Michel, kasneje pa sta se jim pridružila še nemška kanclerka Angela Merkel ter francoski predsednik Emmanuel Macron.

"Danes sta EU in Kitajska načelno zaključili pogajanja o investicijskem sporazumu," na Twitterju zapisala von der Leynova. "EU je največji enotni trg na svetu. Odprti smo za poslovanje, a je to pogojeno z recipročnostjo, enakimi pravili in vrednotami," je njene besede povzela nemška tiskovna agencija dpa.

"EU ostaja predana mednarodnemu sodelovanju na podlagi jasnih pravil," je dodal Michel. "Pozdravljamo politično dogovor, dosežen v pogajanjih o investicijah."

Xi pa je po navedbah kitajske tiskovne agencije Xinhua podčrtal, da bo investicijski sporazum evropskim podjetjem olajšal dostop do kitajskega trga, ustvaril boljše poslovno okolje in ponudil več institucionalnih garancij. Po oceni Xija lahko sporazum prispeva k okrevanju svetovnega gospodarstva po globalni pandemiji covida-19.

Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sta strani zaključili politični del pogajanj. Za finalizacijo sporazuma naj bi nato potrebovali še nekaj mesecev, trajala bo tudi njegova ratifikacija.

V skladu s sporazumom bodo evropska podjetja lažje vstopala v sektorje proizvodnje, inženiringa, bančništva, računovodstva, nepremičnin, telekomunikacij in svetovalnih storitev, navaja nemški Deutsche Welle. Pogajalci Evropske komisije so uspeli vanj vključiti tudi dikcijo, da evropske investicije ne smejo biti obravnavane manj ugodno od domačih. V bolj občutljivih industrijah, kot so avtomobilska, letalska in zdravstvo, bo še naprej ostalo nekaj več restrikcij.

Evropa je dosegla tudi krepitev transparentnosti glede kitajskih državnih subvencij. V zameno za lažji dostop do evropskega trga bo tako Peking vsako leto moral objaviti seznam subvencij, zagotovljenih posamičnemu sektorju.

V sklopu dogovora naj bi se Kitajska zavezala tudi, da si bo prizadevala za ratifikacijo konvencij Mednarodne organizacije dela (ILO) o prisilnem delu.

Dogovor bi lahko predstavljal pomemben gospodarski motor za obe strani in ključno krepitev gospodarskih povezav med dvema ekonomskima velikanoma pred prihodom novoizvoljenega ameriškega predsednika Joeja Bidna v Belo hišo januarja prihodnje leto. Odhajajoči ameriški voditelj Donald Trump se je zapletel v trgovinsko vojno s Kitajsko, z novimi carinami pa je nenehno grozil tudi EU.

A je tudi Biden že izrazil pomisleke glede ravnanja Evrope, njegova ekipa pa je neuradno pozvala Bruselj, naj se glede prihodnjih potez posvetuje z Washingtonom. Bidna naj bi skrbelo, da bi krepitev kitajsko-evropske naveze lahko otežila njegova prizadevanja za ponovno vzpostavitev partnerskega odnosa z EU in za omejevanje krepitve kitajskega vpliva v svetu.

Tudi kritiki znotraj EU opozarjajo, da bi sprejem sporazuma z državo z enopartijskim sistemom, ki med drugim zatira demokracijo v Hongkongu in dovoljuje izkoriščanje Ujgurov, neizogibno spodkopal vlogo unije kot zaščitnice človekovih pravic. "Voditelji EU vedo, da besedilo v CAI o ILO in prisilnem delu ni vredno črnila, s katerim je zapisano. Niso neumni," je na spletnem družbenem omrežju Twitter zapisal vodja delegacije Evropskega parlamenta za Kitajsko Reinhard Butikofer.

Kitajska je v luči globalne pandemije covida-19 v tretjem letošnjem četrtletju prehitela ZDA in postala največja trgovinska partnerica EU. V prvih devetih mesecih je menjava med EU in Kitajsko dosegla 516,8 milijarde dolarjev, med EU in ZDA pa je znašala 501 milijardo dolarjev.