STA novice / V veljavi sedmi protikoronski zakon

Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covida-19 prinaša številne dodatne ukrepe na področju gospodarstva, ki naj bi podjetjem olajšali spopad z epidemijo, ohranili delovna mesta ter omogočili preživetje dejavnosti, ki v teh časih ne smejo poslovati oz. delujejo okrnjeno.

Država bo podjetjem financirala nakupe antigenskih hitrih testov, na voljo bodo imela posebna posojila z državnim jamstvom, podaljšuje se pomoč izvajalcem cestnega prevoza potnikov, uvaja pomoč prostovoljnim gasilcem ter določa vrsto ukrepov za kmetijstvo.

Predvsem pa je vlada v postopku sprejemanja izpostavljala socialno noto tokratnega protikoronskega zakona. Predvideno je namreč izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka najbolj ranljivim skupinam - upokojencem, študentom, zaposlenim z najnižjimi plačami, otrokom do 18. leta starosti, staršem z več otroki, starejšim kmetom z nizkimi dohodki, novorojenčkom.

Za čas epidemije zakon določa tudi denarno nadomestilo plače zaradi izgube zaposlitve, verskim uslužbencem pa za tri mesece mesečni temeljni dohodek v višini 700 evrov. Zaposleni v javnem zdravstvu in domovih za starejše, ki delajo z bolniki s covidom-19, bodo do konca leta 2021 prejemali za najmanj 30 odstotkov višje plače.

V postopku obravnave je največ razburjenja povzročila določba, po kateri bo mogoče zaposlenim, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, odpovedati delovno razmerje brez navedbe razloga. Vlada jo je pojasnjevala s pričakovanji, da bo tako več mladih dobilo priložnost za zaposlitev, medtem pa so na nogah sindikati, ki trdijo, da gre za enostranski poseg v zakon o delovnih razmerjih.

Čeprav ne gre za blažitev posledic epidemije, je DZ v zakon zapisal tudi dopolnilo SMC, naj se v sedmih dneh po uveljavitvi zakona Slovenski tiskovni agenciji izplača zaostale obveznosti za opravljanje javne službe v letu 2020, financiranje iz državnega proračuna pa zagotovi tudi v letu 2021.