STA novice / Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi še v dodelavi

Cigler Kralj je dejal, da sta na strokovni ravni tekla redno usklajevanje in priprava tega akta. Poslali so ga tudi v javno razpravo in pričakovano dobili veliko pripomb ter predlogov.

Po omenjeni dodelavi ga bodo poslali v medresorsko oz. koalicijsko usklajevanje. Da zadeva ni stekla, kot bi sicer morala, pa je minister okrivil tudi močan drugi val epidemije covida-19 in priprave na morebitni tretji val.

Dodal je, da je zaradi pomanjkanja kadra in drugih vprašanj o tem zakonu v zadnjem obdobju manj govora. Vsi pa se zavedajo, da se bodo morali, takoj ko premagajo neposredno grožnjo virusa, "z vso hitrostjo in vso energijo usmeriti tudi v to", da zakon o dolgotrajni oskrbi pripeljejo do obravnave v državnem zboru.

Glede za 15. januar napovedane vzpostavitve urada za demografijo je dejal, da je ta za zdaj ustanovljen. Kmalu naj bi se tudi dogovorili, "kdaj, kako in v kakšni obliki" naj bi začel delovati, je še povedal Cigler Kralj.

Na ministrstvu za zdravje, kjer so predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo pripravili, so pojasnili, da mora predlog po javni razpravi, ki se je iztekla 5. oktobra, še skozi medresorsko usklajevanje.

Zakon je sicer tako po prepričanju vlade kot strokovne javnosti nujen glede na staranje prebivalstva, dodatno pa je potrebo po takšni zakonodaji pokazala epidemija covida-19, ki je lani močno prizadela starejšo populacijo, domove za starejše in posebne socialnovarstvene zavode.

Po prvotnem vladnem predlogu, ki je bil v javni razpravi, bi bila do dolgotrajne oskrbe upravičena polnoletna oseba, ki je denimo zaradi bolezni ali starosti trajno odvisna od pomoči drugih. Med storitvami dolgotrajne oskrbe so naštete storitve s področja osnovnih in podpornih dnevnih opravil, storitve zdravstvene nege, povezane z osnovnimi dnevnimi opravili, ter storitve za ohranjanje in krepitev samostojnosti.

Standardni obseg storitev v posamezni kategoriji bi bil v celoti financiran iz javnih virov. Uvedli bi namreč obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, prispevna stopnja pa bi znašala 1,47 odstotka, pri čemer bi se prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje nekoliko znižal.