STA novice / Združenje delodajalcev ne podpira predloga razbremenitve glede minimalne plače

Minister za delo Janez Cigler Kralj je v torek po sestanku s socialnimi partnerji sporočil, da namerava do konca meseca novo višino minimalne plače določiti pri 1024,24 evra bruto, kar v neto znesku predstavlja 120 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov in s tem najnižji možen dvig po spremenjenem zakonu o minimalni plači iz leta 2018.

Ker pa je z delodajalske strani že nekaj časa slišati opozorila, da mnoga podjetja zvišanja minimalne plače ne bodo prenesla, namerava država dvig minimalne plače sicer subvencionirati. Kot je v torek pojasnil minister, bodo v predlog osmega protikoronskega zakona vključili ukrep, s katerim bi najnižjo osnovo za socialne prispevke znižali s 60 odstotkov povprečne plače na višino minimalne plače. S tem naj bi država delodajalcem prevzela okoli 40 odstotkov bremena dviga minimalne plače. Ukrep bi veljal do konca junija z možnostjo podaljšanja za dodatnih šest mesecev.

V Združenju delodajalcev Slovenije so danes v sporočilu za javnost navedli, da predlog, ki ga je kot delno nevtralizacijo dviga minimalne plače predstavilo ministrstvo, delodajalcem ne povrne niti 40 odstotkov dviga stroškov dela, večina dviga pa bo tako po njihovem prepričanju neposredni strošek posameznega delodajalca.

V združenju zato predloga ministrstva ne morejo podpreti in vlado pozivajo, da v okviru priprave osmega protikoronskega zakona najde ustreznejšo rešitev, ki bo prevzela večje breme dviga minimalne plače s pleč delodajalcev in to vsaj za celotno leto 2021.

Pri tem so spomnili, da že od marca lani ob vseh dejstvih o položaju v gospodarstvu, ki ga je povzročila epidemija covida-19, in napovedih za letos opozarjajo na potrebnost zamrznitve dviga minimalne plače vsaj za 2021. Pri tem izpostavljajo neizogibne posledice dviga minimalne plače, kot so po njihovih navedbah enormen dvig celotnih stroškov dela, vpliv na likvidnost podjetij ter povečanje števila brezposelnih.

Ob tem so za čas zamrznitve dviga minimalne plače že večkrat predlagali neto krizni dodatek, ki bi ga mesečno izplačevali v tem obdobju in bi ga v celoti krila država, zaposlenim pa bi omogočil enako nadomestitev razlike v plačilu.

Slovensko gospodarstvo je namreč po mnenju združenja zaradi covida-19 sredi največje gospodarske krize v zadnjih 70 letih. "Ne samo da ni videti, kako dolgo bo ta še trajala, še manj lahko predvidimo, kdaj se bo uspelo gospodarstvu vrniti na raven, ki smo jo dosegali v letu 2019," ugotavljajo.

Pri tem dodajajo, da okrevanje gospodarstva ni odvisno le od Slovenije, temveč tudi od njenih največjih izvoznih partnerjev, saj je slovensko gospodarstvo izredno izvozno usmerjeno. Vsekakor pa so si vsa mnenja enotna v oceni, da okrevanja, kaj šele vrnitve na raven poslovanja iz leta 2019, letos ne bo, so prepričani v združenju.

V takšnem kontekstu gospodarstvo po njihovi oceni ne zmore niti najmanjšega dodatnega pritiska na stroške dela. "Opozarjamo, da se z dvigom minimalne plače in s tem stroškov dela neposredno izničujejo vsa dosedanja prizadevanja, ki jih je vlada v času korona krize vlagala v ohranitev delovnih mest," so sporočilo za javnost sklenili v Združenju delodajalcev Slovenije.