STA novice / Bruselj predstavil posodobljene smernice za pripravo načrtov za okrevanje

Mehanizem za okrevanje in odpornost je ključni instrument v okviru 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje in odpornost. Zagotovil bo 672,5 milijarde evrov posojil in nepovratnih sredstev za podporo reformam in naložbam v državah članicah, so sporočili iz Bruslja.

Za porabo sredstev mehanizma morajo članice predložiti nacionalne načrte za okrevanje in odpornost, v katerih so določeni njihovi programi reform in naložb v njihovo podporo.

Posodobljene smernice odražajo šest ključnih stebrov, na katerih bo temeljil sklad za okrevanje, in sicer zelen prehod gospodarstva, digitalna transformacija, zelena in vzdržna gospodarska rast in delovna mesta, socialna in ozemeljska kohezija, zdravje in odpornost ter politike za prihodnjo generacijo.

Države bodo morale npr. po novem v usklajevanjih z Evropsko komisijo dokazati, da načrti vsebujejo vsaj 37 odstotkov sredstev za podnebne cilje in 20 odstotkov za digitalni prehod.

Članice bodo morale pojasniti tudi, kako bodo z načrti prispevale k enakosti in spoštovanju socialnih pravic, načrt pa mora, kot so dodali v komisiji, vključevati tudi povzetek posvetovalnega postopka na nacionalni ravni ter vzpostavljen nadzor in revizijski sistem za zagotovitev zaščite finančnih interesov unije.

Slovenska vlada bo načrt potrdila po sprejemu zakonodajne podlage na ravni EU, Slovenija pa bo lahko iz omenjenega za okrevanje EU po koronski krizi lahko počrpala 5,2 milijarde evrov, od tega do 1,6 milijarde nepovratnih sredstev in do 3,6 milijarde evrov povratnih sredstev.

Slovenija bo po sprejemu na vladi načrt posredovala Evropski komisiji v dokončno potrditev. Komisija bo imela za to štiri mesece časa, sledila bo še obravnava na ravni članic unije, torej v Svetu EU, ki bo imel tudi zadnjo besedo.

Kot je prejšnji teden povedala državna sekretarka v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Monika Kirbiš Rojs, je časovnica priprave izjemno intenzivna. Vanjo je po njenih besedah vključenih tudi veliko deležnikov, že nekaj mesecev pa potekajo tudi delovna usklajevanja z Brusljem.

Načrt po javno dostopnih informacijah predvideva devet razvojnih področij oziroma prioritet, ki podpirajo ključne cilje. To so trg dela, zdravstveni sistem, socialno varstvo in dolgotrajna oskrba, finančni in fiskalni sistem, podporno okolje za podjetja, trajnostni in zeleni prehod, digitalna Slovenija, izobraževanje - na znanju temelječa družba ter turizem in kultura.

Največ, okoli 2,2 milijarde evrov je v načrtu predvidenih za projekte za trajnostni in zeleni prehod, okoli milijardo evrov je predvidenih za krepitev podpornega okolja za podjetja, po okoli pol milijarde za digitalno Slovenijo in projekte na področju izobraževanja in krepitve veščin, okoli 300 milijonov za izboljšanje zdravstvenega sistema in socialnega varstva ter dolgotrajne oskrbe, 340 milijonov pa za turizem in kulturo.

Kirbiš Rojsova zagotavlja, da Slovenija upošteva priporočila in smernice Evropske komisije in natančno proučuje ter odgovarja na predloge in pripombe komisije. Pri pripravi je uporabila tudi priporočila Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, Urada RS za makroekonomske analize in razvoj ter nacionalne strateške dokumente.