STA novice / Opozicija ob obravnavi novega protikoronskega zakona kritična do dosedanjih ukrepov

"Vlada je z vodenjem epidemije zavozila na vseh frontah," je ugotovil Marko Bandelli (SAB). Omejevalni ukrepi ne dajejo pravih rezultatov, javno zdravstvo poka po šivih, število umrlih je še vedno previsoko, je naštel. Vladi je očital, da se "za dimno zaveso covida-19 loteva zadev, ki za reševanje epidemije in zdravstvene krize niso niti nujne niti potrebne", kot primer pa navedel predlagano zvišanje poplačila socialnih prispevkov za verske uslužbence.

Tudi Brane Golubović (LMŠ) je dejal, da je vladi spodletelo pri obvladovanju epidemije. "In spodletelo ji je tudi pri reševanju podjetij in obrtnikov, ki so morali na podlagi vladnega odloka že oktobra zapreti svojo dejavnost," je dejal ter obžaloval, da vlada za ta podjetja in obrtnike še vedno ni našla učinkovitih rešitev.

Predvsem pa je Golubović opozoril, da predlagani ukrepi niso usklajeni s socialnimi partnerji. Vlada verjame, da je samozadostna, ne spoštuje nikogar in zavrača socialni dialog, je povzel.

Dejan Židan (SD) je ugotovil, da se tudi s tokratnim protikoronskim zakonom zanemarjajo pozivi zainteresiranih skupin in strokovne javnosti, ali pa predlagajo začasni ukrepi, ki niso primerni in učinkoviti. "Stihijsko sprejemanje protikoronskih zakonskih svežnjev in njihova kompleksnost ustvarjata pravno zmedo in nepredvidljivost," je dejal.

"Epidemija covida-19 vztraja v leto 2021, nesposobnost vlade Janeza Janše, da nanjo odgovori, pa prav tako," pa je odzivanje vlade na epidemijo povzel Miha Kordiš (Levica). Pomoč ne prihaja do ljudi, je opozoril in menil, da bi morali delavcem s simptomi okužbe z novim koronavirusom ponuditi polno nadomestilo plače.

Najbolj pa v Levici nasprotujejo predlaganemu subvencioniranju dviga minimalne plače, ki je eden od nosilnih ukrepov tokratnega protikoronskega zakona. "50 evrov na mesec bodo za vsako minimalno plačo prejeli kapitalisti, ki na brutalnem izsesavanju delavcev že tako mastno zaslužijo," je dejal Kordiš.

Pomisleke imajo tudi v SNS, a je poslanec te stranke Jani Ivanuša dejal, da bodo zakon vseeno podprli. Posebej je pozdravil solidarnostni dodatek za najranljivejše skupine, ostro pa nasprotoval pomoči verskim uslužbencem. "Vlada ponovno daje absurdna in nepravična darila svoji volilni bazi iz Katoliške cerkve," je dejal.

Eva Irgl (SDS) je dosedanje ukrepe ocenila kot pravočasne in učinkovite, predvsem pa ciljno usmerjene. "V sedmih paketih smo razdelili že veliko pomoči, pri čemer so bile upoštevane praktično vse kategorije prebivalstva, v osmem protikoronskem zakonu pa s solidarnostnim dodatkom zajemamo še nekatere druge kategorije," je dejala.

V SMC menijo, da jim je z vsemi doslej sprejetimi protikoronskimi paketi uspelo obvladati in ublažiti gospodarsko in socialno krizo. Doslej je bilo izplačanih že približno 2,5 milijarde evrov različnih pomoči gospodarstvu in ljudem, je dejala poslanka te stranke Mojca Žnidarič ter zavrnila očitke, da ni bilo storjenega dovolj za pomoč državljanom in družbenim podsistemom. Osmi protikoronski zakon prinaša dodatne ukrepe za ohranitev delovnih mest in pomoč gospodarstvu, je dodala.

Aleksander Reberšek (NSi) je predlog osmega protikoronskega zakona predstavil z besedami, da se z njim popravlja tisto, kar je bilo v prejšnjem nehote izpuščeno. Enkratni solidarnostni dodatek bodo denimo zdaj prejeli tudi polnoletni dijaki in študenti, ki študirajo v tujini.

Poleg dodatnih upravičencev do solidarnostnega dodatka je Jurij Lep (DeSUS) med ključnimi danes obravnavanimi ukrepi spomnil še na podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo, odvzem dela bremena delodajalcem zaradi zvišanja minimalne plače ter podaljšanje pomoči izvajalcem prevoza potnikov. Poslancem njegove stranke se zelo pomemben ukrep zdi tudi podaljšana obravnava za starejše, ki po preboleli bolezni potrebujejo še dodatno bolnišnično zdravljenje.