STA novice / Komisija za narodni skupnosti za poenostavitev sistema volitev poslancev manjšin

Predlog sta v parlamentarno proceduro vložila poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti Felice Žiža in Ferenc Horvath. Kot je na današnji seji povedal Žiža, imajo pripadniki narodnih skupnosti že od leta 1992 velike težave pri uveljavljanju pasivne in aktivne volilne pravice.

Veljavni sistemu borda je namreč po njegovih besedah "zakompliciran že na papirju, na volišču pa še dosti bolj". Pripadniki narodnih skupnosti svoje predstavnike volijo tako, da na glasovnici označijo prednostni vrstni red s številkami od 1 naprej, kandidatu pa se za vsako prvo mesto dodeli toliko točk, kolikor je kandidatov na glasovnici. Točke se nato seštevajo, izvoljen pa je kandidat z največ točkami.

Po besedah Žiže je težava v tem, da volivci večkrat zamenjajo uvrščanje kandidatov po prednostnem vrstnem redu s poznejšim točkovanjem. S tem pa kandidata, ki so ga želeli uvrsti na prvo mesto, uvrstijo na zadnje mesto ali obratno, je pojasnil. Zato sta se poslanca manjšine odločila predlagati enokrožni večinski volilni sistem, kot denimo že velja pri volitvah občinskih svetnikov, pripadnikov manjšin. Ob tem predlagata tudi spremembo glede podpisov podpore, in sicer tako, da bo moral kandidat za nastop na volitvah namesto sedanjih 30 podpisov zbrati podpise 1,5 odstotka volilnih upravičencev.

Da je sedanji sistem volitev poslancev narodnih skupnosti zastarel in nerazumljiv, so se na današnji seji strinjali vsi navzoči. Predlog podpira tudi vlada, pri pripravi predloga pa so po besedah ministra za javno upravo Boštjana Koritnika sodelovale tudi strokovne službe ministrstva. Podporo spremembam je izrazil tudi direktor urada za narodnosti Stanko Baluh, ki je spomnil, da je bilo zaradi sistema borda v preteklosti na sodišča vloženih nekaj tožb.

Podporo takšni poenostavitvi volitev so izrazili tudi predstavniki manjšinskih organizacij, le da so bili nekateri bolj naklonjeni uvedbi dvokrožnega večinskega volilnega sistema. Enokrožni sistem je v poslanski razpravi kot pomanjkljivost izpostavil tudi Matej T. Vatovec (Levica), ki meni, da bi moral biti poslanec narodnih skupnosti izvoljen z nedvoumno večino. Po drugi strani pa je poslanec SDS Janez Moškrič opozoril, da je takšen sistem predlagan ravno zato, da bo enostaven in razumljiv.

Predlog sicer prinaša še nekatere druge rešitve, ki niso povezane z volitvami poslancev manjšin, vanj so po besedah Žiže vključeni tudi predlogi Državne volilne komisije in opozorila varuha človekovih pravic. Poslanki Andreja Zabret (LMŠ) in Mojca Žnidarič (SMC) pa ob tem v predlogu pogrešata še povišanje minimalnega deleža zastopanosti obeh spolov na splošnih volitvah. Na parlamentarnih volitvah namreč veljajo 35-odstotne t. i. ženske kvote, na drugih volitvah pa 40-odstotne.

Komisija je predlog sicer obravnavala kot zainteresirano delovno telo, svoje mnenje pa bo posredovala odboru za notranjo politiko, javno upravo in lokalno samoupravo.