STA novice / DZ preprečil možnost referenduma o osmem protikoronskem zakonu

DZ je zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic covida-19 sprejel v torek ponoči. Državni svet se je danes odrekel možnosti izglasovanja odložilnega veta, poslanci pa so kmalu zatem s 47 glasovi za in 25 proti odločili, da ga ni mogoče izpodbijati na referendumu. S tem se zagotavlja pravna podlaga, da bo mogoče zakon hitreje uveljaviti.

Proti sklepu so glasovali poslanci LMŠ, SD in Levice. Kot so opozarjali, gre za zlorabo instituta referenduma, s tem ko se v interventno zakonodajo, ki naj bi odpravljala zgolj posledice epidemije, vključuje določbe, ki vanjo ne sodijo.

"Najhuje je, da zakon nesistemsko predpisuje kazni za nekaj, kar še ni določeno," je opozoril Dejan Židan (SD). Spomnil je na določbo o kaznovanju pravnih oseb, ki bi ravnale v nasprotju s programi za preprečevanje, obvladovanje, odstranitev in izkoreninjenje nalezljivih bolezni, ki se nanašajo na cepljenja v času epidemije. "Gre za kazni na podlagi akta, ki ga v resnici sploh še ni," je dodal Miha Kordiš (Levica).

"Da je taka vsebina predmet interventnega zakona, ki se je sprejemal praktično čez noč in glede katerega boste prepovedali referendumsko iniciativo, je milo rečeno škandalozno," je dejala tudi Tina Heferle (LMŠ).

Kordiš je opozoril, da so "iz zakona izostale prenekatere družbene skupine, ki jih predsednik vlade Janez Janša očitno preprosto ne mara". Med njimi je izpostavil študente, ki ob študiju delajo, prekarne delavce in prejemnike nizkih plač, ki so kljub okužbi primorani hoditi na delo. Tina Heferle je dodala še male podjetnike, ki jim tudi osmi protikoronski zakon po njenem ne omogoča preživetja.

Vojko Starovič (SAB) se je vprašal, ali zares vse vsebine zakona predstavljajo le nujne ukrepe. Nasprotoval je vključitvi dodatne pomoči verskim uslužbencem vanj ter obžaloval, da ne vsebuje določbe, po kateri za objavo razpisa za vpis na fakultete soglasje vlade ne bi bilo potrebno.

"Želimo si, da pomoč do posameznikov pride čim prej," pa je podporo sklepu napovedala Tadeja Šuštar (NSi). Ukrepi zmanjšujejo škodljive posledice epidemije za gospodarstvo in prebivalce, sledijo potrebam trga dela in rešujejo delovna mesta, je dejala.

Mojca Žnidarič (SMC) je sklep o nedopustnosti zakonodajnega referenduma zagovarjala z besedami, da trenutne razmere še vedno zahtevajo sprejem interventnih ukrepov. "Pomoč prihaja v pravem času in odgovarja na zahtevne izzive številnih družbenih skupin, ki smo jim v teh zahtevnih časih dolžni pomagati," je dejala.

Vrednost ukrepov v osmem protikoronskem zakonu je 320 milijonov evrov. Ključna med njimi sta subvencioniranje dviga minimalne plače v letu 2021 in podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo še najmanj do konca aprila.