STA novice / Osmi protikoronski zakon bo veljal od petka

Ključna ukrepa sta subvencioniranje dviga minimalne plače in podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo. Slednje bo veljalo še do konca aprila. Nato ga bo lahko vlada podaljšala še dvakrat za po mesec dni. Ukrep bodo lahko koristili delodajalci, registrirani do konca lanskega leta, ki jim bodo prihodki zaradi epidemije letos upadli za več kot 20 odstotkov.

Ob tem bo podjetjem v dejavnostih, ki so z vladnimi odloki zaprte, država od 1. februarja letos povrnila nadomestila plač delavcev v celoti, torej t. i. drugi bruto.

Glede subvencioniranja dviga minimalne plače pa v zakonu piše, da bo država delodajalcem v letošnjem prvem polletju plačevala po 50 evrov subvencije za delavca z minimalno plačo, v drugi polovici pa bodo plačevali prispevke za socialno varnost od nižje osnove kot doslej.

Krizni dodatek v višini 200 evrov bodo z januarskimi plačami prejeli tudi zaposleni, ki ga ob decembrski plači zaradi prejema nagrade za poslovno uspešnost niso. Širi se tudi krog upravičencev do enkratnega solidarnostnega dodatka iz sedmega protikoronskega zakona, med drugim na polnoletne dijake.

Med pomembnejšimi ukrepi je tudi podaljšana obravnava za tiste, ki so preboleli covid-19, a jih še ni mogoče odpustiti v domače okolje. V skladu z zakonom se jim bo lahko za 30 dni zagotovilo dodatno zdravstveno nego, fizioterapijo in delovno terapijo.

DZ je zakon sprejel v torek ponoči, danes pa sklenil, da o njem ni mogoče odločati na referendumu. Opozicija je v razpravi opozarjala, da vsebuje tudi ukrepe, ki niso interventne narave. Eden takšnih je kaznovanje pravnih oseb, ki bi ravnale v nasprotju s programi cepljenja v času epidemije. Predpisane kazi so zelo visoke, takšnega programa pa sploh še ni.