STA novice / Znova možna oddaja vloge za začasno čakanje na delo

Subvencioniranje čakanja na delo je eden prvih ukrepov za blažitev posledic epidemije covida-19. Nazadnje je bilo podaljšano do konca letošnjega januarja, z danes uveljavljenim osmim protikoronskim zakonom pa se dodatno podaljšuje do konca aprila. Nato ga bo lahko vlada še dvakrat podaljšala za po mesec dni.

Osmi protikoronski zakon prinaša nekaj sprememb pri povračilu nadomestila plače za začasno čakanje na delo. Ukrep lahko uveljavljajo delodajalci, ki so bili registrirani do 31. decembra 2020 ter svojim zaposlenim zaradi epidemije ali njenih posledic ne morejo zagotavljati dela. Do subvencije so upravičeni, če jim bodo po lastni oceni prihodki v letu 2021 upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019 oz. 2020.

Povračilo znaša 80 odstotkov izplačanega nadomestila plače, vendar je omejeno z višino povprečne plače za mesec oktober 2020. Lahko pa znaša tudi 100 odstotkov izplačanega nadomestila plače, če posamezno podjetje po interventnih zakonih še ni prejelo skupaj 1,8 milijona evro pomoči. Možnost 80-odstotnega ali 100-odstotnega povračila nadomestila delodajalci izberejo ob oddaji vloge.

V obeh primerih so v subvencijo vključeni nadomestilo plače in prispevki za socialna zavarovanja (bruto I). Izjema so dejavnosti, ki so zaprte z vladnimi odloki. Zanje velja, da je za čas, ko je delodajalcu zaradi epidemije covida-19 s predpisi opravljanje dejavnosti onemogočeno, v subvencijo vključeno nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II).

Delodajalci morajo vlogo za subvencijo na zavod za zaposlovanje vložiti v osmih dneh od napotitve zaposlenih na čakanje na delo doma. Ob tem na zavodu opozarjajo, da je treba vloge oddati posebej za obdobje od 16. januarja do 31. januarja in za obdobje po 1. februarju.

Tega ukrepa pa tako kot doslej ne morejo uveljavljati neposredni ali posredni uporabniki proračunov države ali občin, kot tudi ne tuja predstavništva ter finančne in zavarovalniške družbe z več kot deset zaposlenimi.

Na zavodu ob tem dodajajo, da se lahko zaposleni v obdobju čakanja na delo prijavijo v njihovo evidenco iskalcev zaposlitve in se udeležijo programov za prijavljene iskalce zaposlitve. Sodelujejo lahko v različnih neformalnih izobraževanjih in usposabljanjih za izboljšanje poklicnih veščin ter v postopku za pridobitev poklicne kvalifikacije. Udeležba v programih je brezplačna tako za zaposlene kot njihove delodajalce.