STA novice / EU bo lahko v krizi neposredno nabavljala, tudi zdravstveno opremo

Ta zakonodaja bo odločilna v prizadevanjih za odpornejšo Evropo z več zmogljivostmi za odzivanje na nesreče, pa je izpostavil evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Nova pravila bodo izboljšala pripravljenost članic na naravne in druge nesreče ter njihovo odzivnost nanje, tudi ko prizadenejo večino držav hkrati.

Evropski mehanizem za civilno zaščito je kot ključno orodje solidarnosti članicam doslej pomagal pri spopadanju z uničujočimi požari, potresi in drugimi katastrofami, a covid-19 je osvetlil izzive v primeru, ko veliko držav potrebuje pomoč istočasno. Nova pravila bodo omogočila boljšo pripravljenost na takšne razmere, je v imenu portugalskega predsedstva izjavil portugalski notranji minister Eduardo Cabrita.

Nova pravila namreč po ministrovih besedah Evropski komisiji omogočajo, da zapolni vrzeli na področju transporta in logistike ter da v primeru kriznih razmer neposredno nabavlja nekatere dodatne zmogljivosti za evropsko rezervo rescEU v okviru mehanizma za civilno zaščito. Te zmogljivosti in tiste, ki jih gostijo članice, se bo v celoti financiralo iz proračuna EU.

Naslednji korak, ki ga predvideva zakonodaja, je opredelitev ciljev za odpornost na področju civilne zaščite. To bo storila komisija v sodelovanju s članicami. Ti nezavezujoči cilji v obliki priporočil komisije, o katerih se bo po pričakovanjih razpravljalo tudi med slovenskim predsedovanjem, bi se lahko na primer nanašali na boljšo informacijsko povezanost različnih sistemov, na opredelitev strateško pomembnih zgradb, na okoljske vidike.

Za obdobje 2021-2027 je v proračunu unije za mehanizem predvidenih 1,3 milijarde evrov, še do dve milijardi pa sta predvideni za izvedbo ukrepov civilne zaščite, ki so namenjeni naslavljanju vpliva krize covida-19 v okviru evropskega instrumenta za okrevanje. To je več kot trikratno povečanje sredstev glede na proračun za obdobje 2014-2020.

Civilna zaščita je v osnovi v pristojnosti članic. Evropski mehanizem so vzpostavili leta 2001 z namenom usklajevanja odzivanja na naravne in druge nesreče na ravni EU. Če se država ne zmore sama spopasti z nesrečo, lahko za pomoč zaprosi druge države, ki sodelujejo v okviru evropskega mehanizma za civilno zaščito. Odziv je odvisen od solidarnosti in zmožnosti.

Na nujnost evropske rezerve so prvič resno opozorile razmere ob gozdnih požarih pred leti, ko prizadete članice niso dobile dovolj pomoči v okviru evropskega mehanizma za civilno zaščito. Zaradi požarov so mehanizem leta 2019 nadgradili z rezervo rescEU, ki so jo zaradi covida konec aprila lani nadgradili še s strateško zalogo medicinske opreme in potencialno cepiva, ko bodo ta na voljo.

Če država želi pomoč, mora najprej aktivirati mehanizem za civilno zaščito, pri čemer opredeli, kaj potrebuje in koliko. Na prvi stopnji se na prošnjo odzovejo preostale države, ki sodelujejo v mehanizmu. Če ni ustreznega odziva, pa se preveri možnost pomoči iz evropske rezerve rescEU. Pri tem se upošteva dva kriterija: obstoječe zaloge in potrebe v članicah.

Za zdaj je dosežen načelni dogovor o krepitvi evropskega mehanizma za civilno zaščito v okviru trialoga, ki ga morata Evropski parlament in Svet, torej članice, še potrditi. Težav pri potrjevanju ni pričakovati.