STA novice / Evropska komisija s smernicami glede sledenja okoljskim ciljem EU v načrtih za okrevanje

Namen smernic je pojasniti, kaj pomeni to načelo, kako naj bi se uporabljalo v okviru navedenega mehanizma ter kako lahko članice unije dokažejo, da so njihovi predlagani ukrepi v načrtu za okrevanje in odpornost skladni s tem načelom, so sporočili iz Bruslja.

Njegovo spoštovanje bo namreč predpogoj za potrditev načrtov ter bo tako po navedbah Evropske komisije zagotavljalo, da noben ukrep v nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost ne bo privedel do bistvene škode okoljskim ciljem povezave.

Prav spodbujanje prehoda na zeleno gospodarstvo je poleg krepitve digitalizacije in tudi družbene odpornosti na krize ključni cilj instrumenta za okrevanje. Poleg načela, da se ne škoduje bistveno okoljskim ciljem EU, zeleni vidik okrevanja krepi tudi zahteva, da mora biti vsaj 37 odstotkov odhodkov za naložbe in reforme iz vsakega nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost namenjeno za dosego podnebnih ciljev oz. zeleni prehod.

Prav danes sta predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli in portugalski premier Antonio Costa, čigar država trenutno predseduje Svetu EU, v družbi predsednice Evropske komisije podpisala uredbo o vzpostavitvi instrumenta za okrevanje in odpornost. Zdaj lahko države članice tudi uradno vložijo nacionalne načrte za okrevanje, za kar imajo čas do konca aprila.

Medtem se številne med njimi, tudi Slovenija, s komisijo glede vsebine že usklajujejo na delovni ravni. Ko bo komisija načrtom prižgala zeleno luč, jih bo nato dokončno potrdil Svet EU.

Dokončna odobritev nacionalnih načrtov bo sicer mogoča šele po ratifikaciji sklepa o lastnih virih v vseh članicah unije. To je namreč ključna zakonodaja, ki bo Evropski komisiji omogočila zadolževanje na finančnih trgih in v naslednjem koraku financiranje okrevanja v članicah.

Omenjeni instrument za okrevanje je sicer ključni del 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje, v okviru katerega bo članicam na voljo 390 milijard evrov nepovratnih sredstev in 360 milijard evrov povratnih. Sloveniji bo iz instrumenta na voljo do 5,2 milijarde evrov, od tega do 1,6 milijarde nepovratnih sredstev. Iz celotnega sklada ji bo medtem na voljo do 5,7 milijarde evrov.